Vsem je skupaj, da niso preveč optimistični.
Polprevodniška kriza, ki že lep čas hromi avtomobilsko industrijo (pa tudi druga področja industrije) se vsaj zaenkrat še ne približuje svojemu koncu. Avtomobilski proizvajalci sicer že razmišljajo o povečanju proizvodnje na evropskih tleh, kar pa je zahteven in finančno zelo obremenjujoč projekt, ki ga ni mogoče rešiti čez noč. Če se je tako minulo poletje zdelo, da so napovedi o koncu krize z začetkom letošnjega leta črnoglede, pa se je sedaj pokazalo, da so bile zelo optimistične.
Preberite še: Je konec krize s polprevodniki končno tu? Posijal je prvi žarek svetlobe, ponudil ga je Intel
Svoje napovedi o reševanju trenutne situacije je pred dnevi za nemške medije razkril prvi finančnik koncerna Volkswagen, Arno Antlitz, ki je napovedal, da bo pomanjkanje polprevodnikov trajalo precej dlje, kot so predvidevali pred časom. Po njegovih besedah naj bi namreč prihodnje leto dosegli proizvodne kapacitete iz leta 2019.
BMW malenkost bolj optimistično
A to še ne bo dovolj. Po zaslugi vse večje digitalizacije novih avtomobilov (in vse večjih zahtev trga po drugih elektronskih napravah) so namreč potrebe trga po polprevodnikih precej večje, kot pred dvema oziroma tremi leti. Proizvodne količine naj bi se zato na zadovoljivo raven povzdignile šele z letom 2024. Svoje naj bi k okrevanju razumljivo pripomogla tudi kriza v Ukrajini, ki je zavrla proizvodnjo električne napeljave za nove avtomobile.
Podobnega mnenja je tudi prvi mož BMW-ja, generalni direktor Oliver Zipse. Slednji je napovedal, da bo kriza trajala skozi celotno letošnje leto, nato pa naj bi se pričeli pojavljati prvi znaki okrevanja, do katerega naj bi po najbolj negativnih napovedih prišlo v prihodnjem letu – a najverjetneje šele proti koncu leta.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol