Malček se je poslovil od dežele cvička, kaj bo s tamkajšnjo tovarno?

V novomeškem Revozu konec proizvodnje električnega Smarta Fourfour, zaradi pomanjkanja elektronskih sklopov proizvodne linije ponovno zaustavljene, negotovost v tovarni vse večja

Malček se je poslovil od dežele cvička, kaj bo s tamkajšnjo tovarno? (foto: Revoz) Revoz
24. 3. 2022

V novomeškem Revozu se je sredi marca končala proizvodnja Smarta Forfour, ki so ga v okviru partnerstva z Daimlerjem izdelovali od leta 2014, najprej samo z bencinskimi n kasneje še z električnim motorjem. V tem obdobju je tovarno zapustilo 248.856 Smartov, od tega 32.326 električnih. Kot je znano, si je odhajajoča generacija Smarta Forfour osnovo delila z Renaultovim Twingom, ki prav tako prihaja iz novomeške tovarne.

Proizvodnja novega električnega Smarta se bo preselila na kitajsko, saj je Daimler sklenil novo zavezništvo s s tamkajšnjim Geelyjem, ki bo imel na skrbi razvoj in proizvodnjo modelov znamke Smart. Premiero nove generacije napovedujejo že za prvo polovico aprila.

Medtem pa je stanje v Revozu vse bolj zaskrbljujoče. Po februarskem prehodu na eno izmeno, so bili primorani prejšnji teden zaradi akutnega pomanjkanja sestavnih delov, predvsem  elektronskih komponent, ponovno ustaviti proizvodnjo, ki naj bi jo nadaljevali prihodnji teden.

Zaprtje ob 50-letnici sodelovanja z Renaultom?

Tako kot večina avtomobilskih proizvajalcev se namreč tudi Renault sooča s pomanjkanjem polprevodnikov, zato je načrtovanje proizvodnje zelo oteženo in potrebnega je veliko prilagajanja. Vse glasnejše so (neuradne) govorice, da bo Renault tovarno, ki jo ima v 100-odstotni lasti, zaradi premajhnih količin zaprl, kar naj bi se zgodilo do konca leta, čeprav gre za enega od Renualtovih obratov z najboljšo učinkovitostjo in kakovostjo izdelave.

Preberite še: Revoz znova krči, takšna bo proizvodnja z aprilom

Partnerstvo s francoskim avtomobilskim proizvajalcem se je začelo s kooperacijsko pogodbo v letu 1972, ko so v takratni Industriji motornih vozil začeli izdelovati priljubljeni Renault 4, bolj znan pod imenom katrca. Izdelovali so jo skoraj dvajset let, iz proizvodnih dvoran pa jih več kot pol milijona. Med leti 1974 in 1978 so v dolenjski prestolnici v manjših količinah sestavljali tudi Renaulte 12, 16 in 18, leta 1989 pa se je z modelom Renault 5 začela modernizacija tovarne.

Proizvodni rekord je iz leta 2008

Še pomembnejšo prelomnico in začetek avtomatizacije proizvodnje je predstavljala prva generacija Clia, katerega proizvodnja se je začela v devetdesetih letih. Takrat so v tovarni delovno razmerje nastopili prvi roboti, medtem, ko so s Cliom druge generacije med leti 1998 in 2015 prvič uvedli tudi nočno izmeno. Leta 2008 so v Revozu z vzporedno proizvodnjo Clia tretje in Twinga druge generacije z 212.000 vozili dosegli še vedno nepresežen proizvodni rekord,

Precej manj zadovoljni pa so bili z neuspešnim modelom Wind, ki so ga pri Renaultu upokojili že po treh letih. Čas krize Revozu ni prizanesel, a so se časi ponovno zjasnili leta 2014, ko je Renault novomeški tovarni, kot eni najbolj učinkovitih v skupini Renault-Nissan, zaupal proizvodnjo Twinga tretje  generacije in nato konec leta 2019 še novega Clia. V letu 2019 so obeležili tudi štirimilijonto vozilo, ki je zapustilo proizvodne dvorane.

Kakšna bo nadaljnja usoda edine slovenske tovarne torej še ni znano. Pri Renaultu še niso obelodanili katerega od novih modelov nameravajo izdelovati v Revozu, precej zgovorno pa je tudi uradno sporočilo, v katerem vodstvo tovarne navaja, da glede obetov za prihodnost ne morejo dati nobenih konkretnih informacij, saj je trenutna situacija zelo negotova predvsem zaradi oskrbe s polprevodniki in globalnega prestrukturiranja avtomobilske industrije.