Inovativna tehnologija je za zdaj sicer 'šele' v preizkusni fazi.
Avtomobili prihodnosti bodo ne glede na to, kateri vir energije jih bo poganjal, v zrak izpuščali vse manj škodljivih snovi. A tudi, ko jih bo nekoč poganjala energija, pri porabi katere v zrak ne bodo izpuščali škodljivih snovi, avtomobil nikoli ne bodo povsem čisti. Še vedno so namreč tukaj tudi trdi delci, ki nastanejo zaradi obrabe gum, obrabe zavornih ploščic, tudi zaradi obrabe cest in še bi lahko naštevali.
Ti delci namreč predstavljajo 85 odstotkov trdih delcev, ki danes nastanejo v prometu, kar pomeni, da se jih tudi z novimi pogonskimi tehnologijami ne bomo znebili. Ob tem velja omeniti, da jih je zaradi njihove velikosti – nekateri imajo preme le 10 mikrometrov – izredno težko zadržati, kljub temu pa predstavljajo veliko tveganje za naše zdravje.
Preberite še: Novi davki: vlada Roberta Goloba izdatno dviguje cestnine za avtomobile. Razkrivamo nove zneske!
Pri Audiju se te težave zavedajo že dlje časa, zaradi česar so pred dvema letoma v sodelovanju z dobaviteljem zračnih filtrov za njihova vozila, podjetjem MANN+HUMMEL, začeli pilotni projekt uporabe filtrov trdih delcev v električnih avtomobilih. Čeprav po dveh letih projekt še vedno ni zaživel v realnosti, pa se je inovacija doslej izkazala kot izredno uporabna ter uspešna pri svojem delu.
Gre torej za dodaten filter zraka, ki je sposoben iz ozračja črpati škodljive delce, njegova zmogljivost filtriranja pa je tolikšna, da lahko brez težav posrka toliko delcev, kolikor jih proizvede en avtomobil. V ekstremnih razmerah lahko poskrbi tudi za trikrat večjo količino. Ob tem sistem ne zahteva obsežnih predelav, zaradi česar bi bila verjetno, če bo našel pot v serijsko proizvodnjo, povsem preprosta tudi kasnejša nadgradnja obstoječih vozil.
Sistem sicer deluje po principu sesalca, kar pomeni, da delce zajema med vožnjo, v sistem pa jih vsrkava obstoječi ventilator hladilnega sistema. Sistem lahko deluje tudi v mirovanju, ko je avtomobil priključen na električno polnilnico. Hkrati naj novost ne bi vplivala na obstoječe sisteme v avtomobilu, kar so dokazala tudi dosedanja testiranja. Avtomobil tudi po 50.000 kilometrih namreč ni kazal nobenih težav zaradi novega sistema.
Nov filter naj bi v svoji življenjski dobi po podatkih Audija pripomogel k zmanjšanju količine trdih delcev, enakovredni 14,9 kilograma CO2. Ob tem naj bi filtre menjali ob rednih servisnih intervalih in medtem ko je posamezni filter izdelan iz 15 odstotkov recikliranega materiala, ga je mogoče reciklirati do 60 odstotkov.
Preberite tudi: Zavorni bobni: zakaj se avtomobilska industrija (domnevno) vrača v preteklost?
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?