Citroënov simpatični dvosedi posebnež pač ni avto. Vsaj ne v pravem pomenu te besede ne. Vas bo pa poceni in dovolj hitro (no, recimo - urno) pripeljal iz enega na drug konec mesta. Hitreje in udobneje kot električni skiro.
Ami ni več povsem svež model, je pa svež in nov v Sloveniji, kjer so posebni koncesionarji že začeli prodajo tega vozilca, ki je tehnično gledano lahko (pokrito) štirikolo in ga tako lahko zaradi svojih tehničnih posebnosti – med njimi je tudi največja hitrost 45 km/h - vozi tudi vsak, ki je dopolnil 15 let in opravil izpit za moped (kategorija AM). A sem že omenil, da je električno gnan? Ne? No, to je še en njegov adut v rokavu ...
Gre za nadaljevanje Citroënove filozofije demokratizacije mobilnosti, predvsem seveda električne mobilnosti. Sicer pa so to filozofijo začeli že z legendarnim modelom 2 CV ali Spačkom. Tega je res mogoče razumeti kot pradeda tega modela (čeravno so imeli pri Citroënu tudi modela Ami 6 in 8).
Nek nov koncept čiste, električne urbane mobilnosti torej, ki urbano in priurbano mobilnost postavlja na povsem novo raven v primerjavi z električnimi skiroji, skuterji, kolesi in kar je še modernih prevoznih sredstev. Ami ima seveda kar nekaj prednosti – predvsem gre za varnejše, pokrito in skozi vse leto uporabno prevozno sredstvo, kjer se lahko dovolj udobno prevažata dva.
Zabavni dvosed je lahko vaš - za 9.500 evrov
Seveda je tudi nekaj dražje od omenjenih – 9.500 evrov vam bo vzel prodajalec (devet jih je v Sloveniji, že poleti pa ga bo menda mogoče kupiti tudi prek interneta), od tega pa potem lahko odštejete 1.000 evrov subvencije …
Tehnično gledano je torej Ami lahko štirikolo z 2,41 metra dolžine in 1,36 metra širine, ki se najbolj znajde v mestnih središčih (zato le 7,2 metra obračalnega kroga), za takšno okolje pa niti 45 km/h niti 75 km dosega ne bi smeli biti preveliki oviri. Ko je baterija (z le 5,5 kWh) pri koncu, je treba le najti navadno šuko hišno vtičnico (kabel se preprosto izvleče iz avtomobila) in si rezervirati kakšne štiri ure časa. Da, mogoče ga je polniti tudi na javnih polnilnicah, je pa zato potreben poseben adapter.
Poenostavljen, kjer je le mogoče
Inteligentno in do skrajnosti je poenostavljen tale simpatični francoski prijateljček, ki ima le kakih 250 delov, vrata se odpirajo v nasprotni smeri (in so izmenljiva kot tudi nekateri drugi deli), sedeži so skromni in le vzdolžno pomični (samo voznikov), pred očmi je le droben zaslonček za najnujnejše informacije, radia in zvočnikov ni, tudi osrednjega zaslona ne.
Za vse to je treba uporabiti pameten telefon, ki ga je moč povezati prek vmesnika z avtomobilom. Tudi stekla so preklopna (podobno kot pri Spačku), barva je le ena (z možnostjo personifikacije z nalepkami), prtljažnika seveda ni … je pa mogoče v Amija vnesti nekaj barvne živahnosti z doplačilnimi (odlagalnimi) elementi.
Na cesti je zaradi svoje podobe seveda vpadljiv, zabaven in svež. Menjalnik je skrit na levi ob sedežu, tako da sem potreboval nekaj minut, preden sem ga pregovoril, da se v blago žvižgajoči spremljavi e-motorja odpeljeva. Pospeški so … no, na ravni mestne konkurence, prostornost je darežljivo odmerjena, podvozje je precej čvrsto, tako da nekega poudarjenega udobja ne pričakujte.
Volanski mehanizem je brez servokrmiljenja, ampak čisto nič naporen. In motorček se nič kaj dosti ne napreza do omejitve, potem pa se hitro ustali … Po središču super, po vpadnicah morda malo manj. In serijsko strešno okno pomeni dosti svetlobe, poleti pa tudi precej toplote. Klime namreč ni (grelec za mrzle dni pač). Ampak to so le prvi vtisi tega francoskega simpatičnega posebneža. Zagotovo bomo v kratkem lahko o njem v uredništvu spisali še kaj več!
Preberite še: Francoska limuzina na hoduljah
Morda vas zanima tudi pogovor, ki ga vodi Borut Pahor.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja