Najslabše se godi evropskim znamkam, medtem ko azijski proizvajalci že beležijo občutno (in nadaljnjo) rast.
Evropski avtomobilski trg očitno še ne bo tako hitro okreval. Če se vrnemo nekaj mesecev nazaj, se lahko spomnimo na napovedi najvplivnejših menedžerjev v avtomobilski industriji, ki so napovedovali, da bo kriza s polprevodniki trajala največ do konca minulega leta. Njihove napovedi se niso uresničile, zaradi česar je v januarju sledilo nadaljnje upadanje prodaje novih vozil, ki pa se je v februarju le še stopnjevalo.
K temu je deloma doprinesla tudi kriza v Ukrajini, ki se zaenkrat še ne bliža koncu – zaradi česar je pričakovati enake trende tudi v marcu. V minulem mesecu pa je bilo tako v Evropski Uniji, vključno z Združenim Kraljestvom, Islandijo, Norveško, Švico in Liechtensteinom prodanih 804.028 novih avtomobilov. To je 5,4 odstotke manj, kot je bilo prodanih vozil v enakem obdobju lanskega leta, (še vedno) močno zaznamovanem s Covidom.
Preberite še: Kriza v Ukrajini: bodo posledice še hujše kot po Covidu? Pri Volkswagnu v skrbeh...
Ob tem pa je opaziti zanimiv trend in sicer, da je večina evropskih avtomobilskih znamk zabeležila nov upad prodaje, medtem ko gre azijskim znamkam precej bolje. Znotraj Volkswagnovega koncerna je tako v zelenem na področju prodaje končal le Porsche, znotraj Stellantisa pa znamka DS. Koncern Renault je zabeležil 3,8-odstotni padec, pri čemer pa je znotraj tega Dacia zabeležila 14-odstotno rast.
Honda rekordno
Azijskim znamkam se na drugi strani lahko smeji. Hyundai in Kia sta tako ob dobri januarski sliki zabeležili kar 26- oziroma 25-odstotno rast prodaje, največji skok pa so zabeležili pri Hondi. Njihova prodaja se je na evropskih trgih v minulem mesecu povečala za neverjetnih 68 odstotkov. Rast Toyote in Lexusa je bila na drugi strani precej manjša, pri Nissanu pa so na drugi strani zabeležili četrtinski upad prodaje.
Prodajna slika novih vozil tako še jasneje kaže na to, kako odvisni so evropski avtomobilski proizvajalci od azijskih polprevodnikov, ki že nekaj časa bolj kot ne le kapljajo v Evropo, večino pa medtem pograbijo tamkajšnji avtomobilski in tehnološki giganti. Ob težavah s proizvodnjo avtomobilskih električnih kablov v Ukrajini pa bodo težave evropskih znamk le še naraščale. Analitiki so tako že napovedali, da evropski avtomobilski trg v najslabšem primeru letos po slabem letu 2021 ne bo doživel nove rasti.