Ali ste vedeli, da Slovencem vzdrževanje in vožnja z avtomobilom predstavljata skoraj 15 odstotkov vseh izdatkov? Veliko, še posebej ob dejstvu, da v te izdatke sploh ni vračunana nabava oziroma izguba vrednosti avtomobilov. Ob nedavnih podražitvah goriva bodo izračuni statističnega urada še nekoliko bolj dramatični, kar ob nekaterih napovedih, da se bo cena vožnje z bencinarjem, dizlom, hibridom ali pa električnim avtomobilom slej ko prej izenačila, sploh ni dobra novica. Zato je skrajni čas, da pipico, skozi katero odteka denar, nekoliko priprete.
O tem, kako zmanjšati izdatke za vožnjo, je zapisanega veliko, a avtomobilisti in motoristi se z nekaterimi radikalnimi nasveti, ki jih vse pogosteje ponujajo pretirano zavzeti okoljski aktivisti, nikakor ne moremo poistovetiti. Kot na marsikaterem področju je tudi pri vožnji tako, da lahko njen strošek razdelimo na del, na katerega nimamo vpliva (fiksni), ter del, na katerega lahko vplivamo do določene mere.
Ker na fiksne stroške vožnje, kot so zavarovanje, registracija, vinjeta, do neke mere tudi vzdrževanje in izguba vrednosti, vozniki nimamo velikega vpliva, nam ne preostane drugega, kot da s svojim ravnanjem odtok denarja reguliramo na drugi, variabilni strani stroškov vožnje, pri čemer največji strošek predstavlja gorivo.
Preberite še: E-goriva - Rešitev ali le slepa ulica?
Kdor misli, da je varčna vožnja samo odraz skopuštva ali revščine, živi v veliki zmoti. Varčna vožnja je na nek način mojstrska vozniška vrlina, ki gre dobro od rok predvsem tistim z znanjem s področja motoroznanstva, izrazitim smislom za spremljanje toka prometa in občutkom za dogajanje okrog njega. A preden se lotite podiranja osebnih rekordov v varčnosti, je vendarle treba vedeti predvsem to, da je (pretirano) varčna vožnja sprejemljiva le takrat, ko s pretirano počasno in neodločno vožnjo ne ovirate ali ne ogrožate drugih udeležencev v prometu.
Pravila varčne vožnje
1.Izberite primeren avtomobil – če vam to vaš vozni park omogoča, pred odhodom od doma s police vzemite ključe primernega avtomobila. Saj veste, majhen bencinar je v mestni gneči vendarle bolj varčen kot velik dizel. Če morate opraviti res kratko razdaljo, res ni odveč nasvet, da to razdaljo opravite peš ali s kolesom.
2. Načrtujte pot – preden se brezglavo podate po opravkih, si jih skušajte organizirati, tako da si bodo postanki sledili v nekem logičnem zaporedju. Na ta način se boste izognili podvajanju prevoženih kilometrov, hkrati pa prihranili tudi veliko dragocenega časa. V primeru, da se odpravljate na daljšo pot, se ne zanašajte na to, da je najkrajša ali najbolj počasna pot tudi najbolj varčna. Praksa je marsikoga že naučila, da je optimalna izbira poti tista, ki je časovno najkrajša in predvideva najmanj ustavljanj.
3. Poznavanje poti in predvidevanje – dobro poznavanje ceste in njenih posebnosti je pri podiranju rekordov v varčnosti bistven element za uspeh. Izkoristite možnost za zalet pred vzponom, silo teže v fazi spusta, predvidevajte interval semaforja, kombinacijo zaporednih ovinkov odpeljite z enakomerno hitrostjo, odvzemite plin daleč pred tablo, ki označuje začetek naselja, ter izberite cestni odsek, na katerem je možnost za zastoj minimalna.
4. Ne ogrevajte motorja na mestu – časi, ko so proizvajalci priporočali ogrevanje avtomobilskega motorja na mestu, so že zdavnaj minili. Ko je motor hladen, je razmerje v mešanici goriva in zraka bistveno manj ugodno kot takrat, ko je motor ogret na delovno temperaturo, po drugi strani pa je gorivo, ki ga motor porabi za tek v prazno, dobesedno vrženo proč. Z mesta se odpeljite takoj po zagonu ter brez zadržkov motor zavrtite do sredine razpona vrtljajev.
5. Pnevmatike in tlak v pnevmatikah – gotovo ste vedeli, da premajhen tlak v pnevmatikah neugodno vpliva na porabo goriva, nekoliko manj pa se vozniki zavedamo vpliva kotalnega upora pnevmatike na porabo goriva. Že nekaj časa morajo proizvajalci na deklaraciji pnevmatike označiti tudi razred kotalnega upora, razpon razredov pa sega od A do G.
Verjetno do sedaj temu niste posvečali posebne pozornosti, a če vam zaupam, da je razlika v porabi med razredom A in G kar 7,5-odstotna, boste pri nakupu naslednjega kompleta preverili tudi ta podatek. V lovu na rekorde je nezanemarljiva tudi razlika med letno in zimsko pnevmatiko, ki v prid letni znaša tudi pet odstotkov.
6. Odstranite odvečno maso – vsak avtomobilski inženir, ki bo v vašem avtu sredi poletja našel komplet snežnih verig in prazen zaboj piva, bo najmanj užaljen. Namreč, eden izmed glavnih inženirskih izzivov pri razvoju okolju prijaznih in varčnih avtomobilov je zmanjševanje mase in izboljšanje aerodinamičnih lastnosti. Posledično so proizvajalci prisiljeni uporabljati lažje in dražje materiale, zaradi česar so avtomobili tudi dražji. V to kategorijo sodijo tudi morda lepša, a hkrati večja in težja platišča ter pnevmatike.
7. Aerodinamika – lastniki velikih SUV-jev ali kombijev se bržkone dobro zavedajo, da poraba pri večjih hitrostih z vsakim dodatnim kilometrom na uro eksponentno narašča. Samo za primer naj navedem, da pri VW Touaregu razlika v porabi pri hitrosti 120 oziroma 150 kilometrov na uro znaša konkretna dva litra na 100 kilometrov.
Z dodatnim prtljažnikom na strehi se ta poveča še za pol litra, s tovorom na tem prtljažniku pa še za dodaten liter. Med vožnjo po regionalki in avtocesti čim prej zaprite okna, saj sicer prihaja do vrtinčenja in večjega upora. Ne nazadnje pa nesorazmerno velike in predvsem široke pnevmatike ravno tako kvarijo aerodinamični odtis.
8. Prezračevanje, ogrevanje in hlajenje – medtem ko ogrevanje potniške kabine pri avtomobilih z motorji ICE na porabo ne vpliva, pa to ne velja za hlajenje in vožnjo z odprtimi okni. Podatki o tem, kako potratna je klimatska naprava, so strašljivi, saj lahko ta v fazi, ko kabino s polno močjo ohlaja takoj po zagonu (prvih nekaj minut) pripomore tudi k do 15 odstotkov večji porabi.
V času vzdrževanja temperature v že ohlajeni kabini sredi vročega dne porabi do dva litra goriva na dan, poraba klimatske naprave pa postane zanemarljiva šele pri visokih avtocestnih hitrostih. Iz tega razloga je na kratkih mestnih relacijah z vidika varčne vožnje nesmiselno uporabljati klimatsko napravo. Raje odprite okna, saj vam vroča poletna sapa pri nizkih hitrostih ne bo škodila. Po drugi strani na povečanje porabe vplivajo tudi spuščena stekla in odprta panoramska streha, vendar je pri nizkih hitrostih to v primerjavi s klimatsko napravo zanemarljivo.
9. Vozite v primerni prestavi – marsikateri priročnik svetuje, da je najbolj učinkovito voziti v najvišji možni prestavi. Ne bom zapisal, da ta nasvet ne stoji na trdnih temeljih, vseeno pa ga je potrebno vzeti z nekaj rezerve ter upoštevati tudi vrsto in tehnologijo motorja. Medtem ko so sodobni prisilno polnjeni motorji zaradi velikega navora zelo učinkoviti že pri nizkih vrtljajih, se krivulja navora in učinkovitosti pri starejših klasičnih atmosfercih vzpenja precej drugače, temu primerno pa je smiselno prilagoditi tudi izbiro prestave. Če boste starega Golfa davili pri 1.200 vrtljajih, ne bo od njega nič, hkrati pa bo žejen kot osa.
10. Izklapljajte motor – pri novejših avtomobilih s sistemom tipa »start&stop« za to skrbi elektronika, pri tistih, ki tega nimate, pa je izklop domena voznika. Zaganjači v takih avtomobilih niso prilagojeni preštevilnim zagonom, zato na prav vsakem križišču tega ni dobro početi. Brez zadržkov pa lahko motor ugasnete vsakokrat, ko pričakujete, da boste na mestu stali vsaj kakšno minuto ali več (železniške zapornice, zapora ceste, avtopralnica …). V nobenem primeru pa tega ne počnite med vožnjo po klancu navzdol. Od delovanja motorja so namreč odvisni tudi hidravlični elementi zavornega in volanskega sistema.
11. Vožnja po klancu navzdol – med vožnjo po klancu navzdol zavirajte z motorjem in ne prestavljajte v prosti tek. S tem boste razbremenili zavore, motor, ki ga v tem primeru poganja inercija, pa ne bo porabljal goriva. Nasprotni učinek boste dosegli, če bo motor tekel v prostem teku, saj takrat gorivo za poganjanje porablja samega sebe.
12. Pospešujte odločno – zmotno je mišljenje, da je nežno in neodločno pospeševanje gospodarno. V praksi velja, da je treba stopalko za plin pohoditi nekje od polovice do dveh tretjin njenega giba, v višjo prestavo pa pretikati tako, da v višji prestavi ohranite režim delovanja v zgornjem območju navora motorja.
13. Ne vozite zaletavo – ključ do uspeha pri varčevanju z gorivom je tudi tekoča in enakomerna vožnja. Budno spremljajte promet pred seboj in si z ohranjanjem ustrezne varnostne razdalje zagotovite čim manjšo potrebo po pospeševanju in zaviranju. Še zlasti se izogibajte ostremu zaviranju in pospeševanju, pri vožnji v koloni pa skušajte vzdrževati čim bolj enakomeren tempo.
14. Uporabljajte sisteme – čeprav se vozniki večine sistemov in tehnologij, ki pripomorejo k nižji porabi, sploh ne zavedamo, pa je »na krovu« modernih avtomobilov tudi nekaj takih, ki nas aktivno opominjajo oziroma vabijo k varčni vožnji. Mednje sodijo indikator optimalne prestave, funkcije jadranja pri avtomatskih menjalnikih, programi varčne vožnje, indikatorji trenutne porabe in podobni sistemi.
15. Skrbite za tehnično brezhibnost in redno servisiranje vozila – staro olje, zapacani filtri, obrabljene vžigalne svečke, saje v sesalnem sistemu, podrto satje v izpušnih loncih, okvare variabilnega delovanja turbin, delno blokiranje zavornih čeljusti in podobne napake povzročajo manjšo učinkovitost motorja ter posledično vplivajo na večjo porabo goriva, zato je brezhibnost vseh sklopov avtomobila in servisiranje v skladu s priporočili proizvajalca zelo pomembno.
Tehnologije, ki pripomorejo k manjši porabi goriva
Nekoč sem nekje zapisal, da bi se lahko po mojem mnenju razvoj avtomobilov in njegovih tehnologij zaključil nekje okrog leta 2010. Takrat smo avtomobile vozili mi in ne oni nas, ob tem pa so bili dovolj udobni, dovolj prestižni, dovolj varni, dovolj hitri ter hkrati tudi dovolj ekonomični in zanesljivi, da se mi je preprosto zdelo, da človek več res ne potrebuje.
Preberite še: Raziskava: avtomobili so čistejši kot kadarkoli prej. Tu so rezultati!
Danes po dobrih desetih letih moje osebno mnenje sicer ni dosti drugačno, vseeno pa moram priznati svojo zmoto vsaj na področju ekonomičnosti oziroma porabe goriva. Namreč, če primerjam porabo svojega takratnega in današnjega avtomobila iz enakega razreda s podobno delovno prostornino, podobno močjo in podobno maso, ne morem mimo ugotovitve, da se je poraba v idealnih pogojih zmanjšala za dobro tretjino.
Ne rečem – ko je na vlečno kljuko pripeta 3,5-tonska prikolica, je poraba še vedno enaka, a če se tako odločim, se lahko do juga Istre in nazaj namesto s 50 litri pripeljem z le 35 litri dizelskega goriva. Ob aktualnih cenah goriva je to dovolj za skromno kosilo za dve osebi.
Rezultat inženirskega znanja in inovativnosti bi lahko namesto v kosilo pretvoril tudi v kakšno drugo valuto, na primer vinjeto ali nakup pnevmatik, vseeno pa je prav, da na tem mestu naredimo tudi kratek pregled in opis tehnologij, ki so še zlasti v preteklem desetletju pripomogle k manjši porabi goriva.
1. Tehnologija Stop/Start – sistem, brez katerega si novega modernega avtomobila sploh ni mogoče predstavljati in je odgovoren za to, da se goriva ne »meče skozi okno«, medtem ko avtomobil stoji. Marsikdo nad tem sistemom ni pretirano navdušen, a pod črto porabo goriva zmanjšuje za približno dva odstotka.
2. Hibridizacija – tehnologija, ki praviloma združuje sistem Stop/Start, regenerira zavorno energijo in jo shranjuje v baterije z različnimi kapacitetami. Plug-in Hybrid (priključni) omogoča tudi nekaj desetkilometrsko avtonomijo v električnem načinu in polnjenje baterije z zunanjega vira. S hibridno pogonsko tehnologijo se v povprečju in glede na izvedbo privarčuje od 6 do 30 odstotkov goriva, v mestnem okolju praviloma celo 50.
3. Menjalnik CVT – ideja o brezstopenjskem menjalniku temelji na predpostavki, da motor ves čas deluje v svojem najbolj optimalnem delovnem območju. Do tu vse lepo in prav, a v praksi pri tovrstnih menjalnikih pogosto prihaja do t. i. učinka »motornega čolna«, pri katerem se zdi, da je povezava med motorjem in menjalnikom elastična, voznik pa dobi občutek, da menjalnik ne zmore slediti potencialu motorja. Menjalnik CVT navkljub drugačnim občutkom v primerjavi z ročnim pripomore k do štiri odstotke manjši porabi goriva.
4. Jadranje – sistem, pri katerem se z odvzemom plina prekine povezava med motorjem in menjalnikom, zato ne prihaja do zaviranja z motorjem, posledično pa se ohranja kinetična energija avtomobila. Slaba stran tega sistema je večja izpostavljenost zavor in seveda izguba možnosti zaviranja z motorjem. Sistem porabo goriva zmanjša tudi za dva odstotka.
5. Inteligentni tempomat – radarski tempomati samodejno prilagajajo hitrost vožnje stanju na cesti, posledično pa se zmanjšuje potreba po zaviranju in pospeševanju. Naprednejši sistemi v sodelovanju z navigacijskimi sistemi glede na načrtovano pot, vzpone in spuste regulirajo tudi delovanje menjalnika ter pogonskih elektromotorjev pri hibridnih vozilih.
6. Izklop valjev – v primeru, kadar za vzdrževanje hitrosti ni potrebna vsa moč motorja, se predvsem pri večjih šest- in osemvaljnih motorjih posamezni pari ali vrste valjev izklopijo. Ta tehnologija sploh ni nova, saj je v serijskih avtomobilih prisotna že z začetka osemdesetih let, ko se je s to idejo poigraval ameriški Cadillac. Z izklapljanjem valjev se privarčuje do pet odstotkov goriva.
7. Regeneracija zavorne moči – energija, ki nastaja ob zaviranju, se regenerira tako, da polni akumulator, s tem pa se razbremenjuje alternator, ki za svoje delovanje potrebuje moč motorja. Sistem privarčuje do dva odstotka goriva.
8. Električni »servo« volan – sistem, s katerim se nas je večina srečala na prelomu tisočletja v drugi generaciji Fiata Punto. Hidravlična črpalka klasičnega servovolana potrebuje za ustvarjanje potrebnega tlaka del motorne moči, s tem pa povečuje porabo goriva. Električna črpalka na drugi strani nekoliko bolj obremenjuje polnilni sistem, a ker ni potrebe po neprekinjenem delovanju, pod črto porablja manj energije.
9. Električna klimatska naprava – podobno kot hidravlični servo volan se tudi kompresor klimatske naprave za svoje delovanje zanaša na moč motorja. Električna klimatska naprava bi svoje mesto v avtomobilih zato našla že prej, a ker za svoje delovanje potrebuje veliko energije, 12-voltna napeljava tega ni omogočala. S prihodom hibridne tehnologije in 48-voltne platforme pa so električne napeljave postale dovolj zmogljive, da so tovrstne klimatske naprave primerne tudi za uporabo v osebnih avtomobilih.
10. Turbopolnilnik/kompresor – prisilno polnjenje povečuje moč motorja. To je proizvajalcem omogočilo uporabo motorjev z manjšimi delovnimi prostorninami brez bojazni, da bi na račun teh žrtvovali zmogljivosti in povečali porabo goriva. Če so turbomotorji pred dvajsetimi leti veljali za požrešne, pa je danes zgodba obrnjena. Pripomorejo namreč k deset odstotkov manjši porabi goriva v primerjavi s primerljivimi atmosferskimi motorji.
11. Neposredni vbrizg goriva – pri klasičnem elektronskem vbrizgu se mešanica goriva in zraka pripravi v predkomori in se nato posesa v valje, pri neposrednem vbrizgu goriva pa se mešanica zraka in goriva vbrizga neposredno v valje. Ker je na ta način mešanica bolj hladna, omogoča višja kompresijska razmerja in posledično večjo moč posameznih eksplozij.
12. Variabilno krmiljenje ventilov – tradicionalni motorji so izdelani tako, da so časi in stopnja odpiranja ventilov fiksni, pri tem pa gre vedno za kompromis pri doseganju optimalnih vrednosti tako pri nizkih kot pri visokih vrtljajih. Pri variabilnih sistemih pa se časi in stopnja odpiranja ventilov spreminjajo, zato je učinkovitost sesalnega in izpušnega cikla optimalna ne glede na število vrtljajev glavne gredi motorja. Z variabilnim krmiljenjem so izboljšane zmogljivosti motorja, hkrati pa se doseže tudi do pet odstotkov prihranka pri porabi goriva.
13. Večanje števila prestav v menjalniku – v osemdesetih letih smo se veselili Golfa s petimi prestavami, danes pa ni nič nenavadnega, če ima avtomobilski menjalnik sedem ali celo devet prestav, s čimer se motorju omogoči bolj optimalno delovanje pri vseh hitrostih. Prihranek na račun dodajanja prestav znaša približno dva odstotka na prestavo.
14. Dvosklopčni menjalnik – tehnično deluje na principu klasičnega ročnega menjalnika, a ima dodano avtomatsko prestavljanje. V primerjavi s klasičnimi avtomatskimi menjalniki s pretvorniki navora potrebuje manj energije in porabo zmanjša za približno štiri odstotke.
15. Zmanjševanje mase – manj mase za premikanje potrebuje manj energije. Iskanje idealnega razmerja med zmanjševanjem mase, prihrankom in ceno je za inženirje vselej zelo velik izziv. Načeloma velja, da za vsakih pet odstotkov manj mase prihranimo od dva do tri odstotke goriva.