Ko danes govorimo o alternativnih avtomobilskih pogonih, beseda zagotovo največkrat nanese na električne avtomobile. Jasno, izmed vseh sredstev jim na tem področju namenjamo največ pozornosti, pa tudi na trgu so poleg bencinskih in dizelskih avtomobilov najbolj razširjeni prav elektrificirani. A tudi ti niso edina možnost, ki nam bo na voljo v prihodnosti, še posebej če upoštevamo vse njihove slabosti, ki jih bomo le stežka odpravili. Alternativa? Vodik.

O gorivnih celicah in vodiku je govora že kar nekaj let in čeprav mu zaenkrat izdatno pozornost namenjajo le redki avtomobilski proizvajalci (Audi, Hyundai, Mercedes-Benz, Kia..), tovrstnim sistemom analitiki napovedujejo svetlo prihodnost. Vanjo pa kot kaže znova verjamejo pri BMW-ju, kjer so se z vodikovimi celicami ukvarjajo že vse od leta 1979, ko so predstavili prvi prototip s pogonom na tekoči vodik, BMW 520h. No, omenjeni koncept ima, roko na srce, bolj malo skupnega s tehnologijo, ki jo bomo spremljali v prihodnosti.

No, pri BMW-ju na tehnologijo gorivnih celic ne gledajo kot na popolno alternativo električnim avtomobilom oziroma tehnologiji, ki jo uporabljajo, temveč bolj kot na dopolnitev ponudbe. V prihodnje naj bi bila tako elektrika v prvi vrsti namenjena manjšim električnim avtomobilom, javnemu prevozu, dostavnim vozilom, ki bodo delovala znotraj mest in pa avtomobilom, ki bodo služili prevozu do in iz dela oziroma avtomobilom, ki bodo opravljali kratke razdalje. Gorivne celice bodo na drugi strani namenjene večjim avtomobilov oziroma vozilom, ki bodo sposobna premagovati daljše razdalje – limuzinam in velikim križancem, če se osredotočimo izključno na avtomobilski svet.

Če se osredotočimo na prednosti, ki jih imajo avtomobili na gorivne celice pred avtomobili na elektriko, najbolj izstopa dve: doseg in pa čas polnjenja. Pri BMW-ju namreč razvijajo sistem, ki bo na eni strani omogočal do 500 kilometrov avtonomije, na drugi pa čas polnjenja vozila z vodikom. Celoten proces naj bi trajal med tremi in štirimi minutami, kar pa je povsem primerljivo s časom, ki ga potrebujemo za polnjenje vozila s fosilnimi gorivi.

Podatki, o katerih govorimo zgoraj so, po besedah BMW-ja že precej realni, saj naj bi jih dosegli že z maloserijskim X5 i Hydrogen NEXT, ki bo na ceste zapeljal v roku dveh let in bo služil za razvoj serijskih tovrstnih vozil. Posledično je tako že znan, da bo avtomobil opremljen s pogonskim sklopom, katerega del bodo poleg samih celic, kompresorja, konverterja... še par rezervoarjev, v katerih bo pod pritiskom 700 barov shranjenih šest kilogramov uplinjenega vodika. Gorivne celice bodo nato elektriko dovajale elektriko enakim elektromotorjem, kot jih najdemo v električnih avtomobilih, moč pa naj bi ob pomoči manjšega elektromotorja, ki se bo napajal z rekuperacijo zavorne energije, proizvedel 275 kilovatov energije.

Po električni še vodikova revolucija

Sistem so pri BMW-ju razvili s pomočjo Toyote, s katero na področju razvoja gorivnih celic sodelujejo že vse od leta 2013, ko so pri BMW-ju predstavili tudi prvi koncept s tovrstnim pogonom (mimogrede, prve gorivne celice so pri BMW-ju razvili že leta 1997). V skupno sodelovanje so se Nemci odločili zaradi potrebi po zmanjševanju stroškov – kar pa še ne pomeni, da je tehnologija že cenovno dostopna.

Ravno nasprotno. Cenovna dostopnost tehnologije je namreč po besedah Klausa Frölicha, člana upravnega odbora znamke še vedno eden izmed razlogov, zakaj tovrstnih vozil še ne bomo prav kmalu videli v serijski proizvodnji. Tu je nato še vprašanje cene samega vodika. Vseeno pa pri BMW-ju takšna tehnologija še ni prav močno oddaljena od serijske proizvodnje. Bavarci tako ocenjujejo, da bodo v prihodnjih petih letih na trg poslali 25 novih električnih vozil, s čimer bodo zadostili prvotnim potrebam po električnih vozilih, do konca desetletja pa naj bi nato nastopil čas vozil s pogonom na vodikove celice.