Kar je bilo še pred nekaj dirkami videti kot čista znanstvena fantastika, je zdaj meso postalo. Red Bull ni zmagal na dirki. Še več, ne Perez ne Verstappen nista bila niti blizu, zato pa so slavili pri Ferrariju. Pri ekipi, ki je ostala predmet šal in zbadljivk in to povsem upravičeno. A roko na srce, v Singapurju ni zmagal le Ferrari. Zmagal je Carlos Sainz.
Španec, ki je tako slavil svojo drugo zmago v formuli 1, je ekipi, predvsem pa Charlesu Leclercu, pokazal, kako je, ko voziš z glavo. In močno voljo, kajti če bi preveč poslušal svoje stratege v ekipi, bi se le težko veselil.
Tako pa je uporabil veliko svojih sivih celic, kot bi rekel legendarni Poirot, in je pomagal tekmecem ravno toliko, kot je bilo njemu v prid. »Norris je že v oknu za uporabo DRS, bodi pazljiv,« se je glasilo sporočilo njegovega inženirja proti koncu dirke, Sainz pa je mirno odgovoril: »To je z namenom.« Pika in klicaj. Konec zgodbe. Španec je povsem prevzel vajeti dirke in strategije v lastne roke in zmagal.
Zasluženo, kajti Norrisa je spustil ravno toliko blizu, da ga ta ni mogel ogroziti, bil pa je dovolj hiter, da je lahko za seboj zadrževal najbolj nevarnega v tem trenutku, Georgea Russlla.
A ko takole voziš na zgornji meji kar nekaj časa in to v razmerah, ki so vse prej kot prijazne človeku in stroju, je napaka tako rekoč predprogramirana. »Neumna napaka, en centimeter. Če mi je za prehitevanje Norrisa zmanjkalo za pol dolžine dirkalnika, sem bil v en centimeter preveč v desno in lep rezultat je šel po gobe,« je napol v solzah razlagal Russell. Ki bi se tisti trenutek najraje izstrelil na Luno, da bi le bil sam s svojo dirkaško bolečino.
Lando Norris je seveda sijal od zadovoljstva na drugem mestu, a je tudi hitel razlagati, da je tudi on na istem mestu oplazil zid. Res ga je, a je bil na njegovo srečo manj agresiven.
Ferrarijevo pravljico bi lahko dopolnil tudi Leclerc, a ga je ekipa na veliko presenečenje vseh dobesedno žrtvovala za to, da je zmagal Sainz. »Ferrari je veliko več kot dirkač posameznik,« je razlagal Enzo Ferrari. In te filozofije so se držali tudi v mestu levov. Njih dejansko v tem trenutku ne zanima ali Sainz ali Leclerc. Njih zanima samo poskočni vranec na najvišji stopnički.
VN Singapurja je pokazala tudi, kako bi bila videti formula 1, če bi iz letošnje enačbe umaknili Red Bull. Napeto do zadnjega kroga, tri ekipe in vsaj pet dirkačev, ki se borijo za zmago v boju za centimetre. To si zaslužijo ljubitelji formule 1.
Če so gledalci še pred dvema letoma vpili, da ne sovražijo Hamiltona, ampak le želijo novega prvaka, bodo kaj kmalu začeli spet vpiti iste stavke, le da bo namesto Hamiltona v igri Verstappen. Kajti če gre verjeti vsem analizam, je bil Singapur le en spodrsljaj za Red Bull. Že na Japonskem je lahko slika spet taka, kot jo poznamo večino sezone. In bi spet lahko poslušali le kombinacijo nizozemske in avstrijske himne. Počasi bi bil čas še za druge kombinacije.
Prebrerite še: Za koliko kilometrov je še goriva, ko zasveti tista rumena lučka?
BONUS VIDEO: Kateri so najboljši avtomobilski dogodki v Sloveniji in katerim se je potrebno izogniti?
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere