Formula E: V Valencii za volanom dirkalnika tudi prvi Slovenec (intervju)

Na šesti dirki letošnjega svetovnega prvenstva formule E je za volan električnega dirkalnika sedel Kevin Siggy, ki si je test zaslužil z lanskim naslovom svetovnega prvaka v virtualni različici tekmovanja. V kratkem intervjuju je med drugim razkril, da med obema dirkalnikoma pravzaprav ni večjih razlik

Formula E: V Valencii za volanom dirkalnika tudi prvi Slovenec (intervju) (foto: Osebni arhiv) Osebni arhiv
25. 4. 2021

Formula E je v šestih sezonah, ki smo jim bili priča do sedaj vsekakor postala ena izmed najhitreje rastočih dirkaških serij na svetu in čeprav ji do prepoznavnosti, kot jo uživa formula 1 manjka še kar precej, je na dobri poti, da se temu približa. Nenazadnje je njen pomen prepoznala tudi FIA, v sklopu mednarodne avtomobilske organizacije pa sedaj poteka tudi svetovno prvenstvo. Še toliko bolj spoštovanja vredno je torej dejstvo, da je v dirkalnik omenjenega dirkalnika sedaj sedel tudi prvi Slovenec, Kevin Siggy.

Siggy (mimogrede, Siggy je vzdevek, ki ga je Kevin v mlajših letih namenil očetu Izidorju, nato ga v želji staršev, da ne uporablja družinskega priimka začel uporabljati na tekmovanjih, sedaj pa je to njegov uradni priimek) je BMW-jev dirkalnik preizkusil na dirkališču Ricardo Torno v Valencii kot nagrado za osvojeni naslov prvaka v virtualnem prvenstvu Formula E Race at home Challange, kjer je slavil v sezoni 2020. Žal pa je prav situacija v povezavi s koronavirusom, zaradi katere je omenjeno virtualno tekmovanje postalo še nekoliko bolj priljubljeno, hkrati pa močno otežilo potovanja po svetu.

Druga ovira, ki je Siggyju preprečila, da bi dirkalnik preizkusil že junija lani, kot je bilo sprva napovedano je bilo praktično delo, ki ga je opravljal v sklopu dela na nizozemski fakulteti in kjer je nedavno začel priprave na diplomo, pri čemer pa pri obeh projektih sodeluje z ekipo Team Redline, s katero sodeluje že nekaj let. Ob kopici preostalih stvari je zato test potekal šele letos, kar pa je na drugi strani pomenilo, da je bil dogodek veliko bolje pripravljen, hkrati pa je bilo tudi manj stresa.

Kako je bilo sesti v dirkalnik formule E?

Občutek je bil odličen. Vozil sem sicer za varnostnim avtomobilom, za volanom katerega je bil Bruno Correia (sicer tudi uradni voznik varnostnega avtomobila), poleg tega pa sem lahko vozil le v prvi prestavi, kar je pomenilo, da sem lahko peljal le s hitrostjo do 180 kilometrov na uro in ne 240, hkrati pa sem imel na voljo le 200 in ne 'polnih' 250 kilovatov moči. Poleg tega je bil Correia ves čas vozilo izredno hitro, zaradi česar sem tudi sam lahko dirkalnik vozil 'na polno'. Sicer pa sem prevozil pet krogov, enega kot sovoznik v varnostnem avtomobilu in štiri v dirkalniku.

Kakšna je primerjava med pravim in virtualnim dirkalnikom (Siggy zadnji dve leti nastopa pod BMW-jevim okriljem op. p.). Verjetno si tudi v virtualnem svetu že prepeljal progo Riccardo Torno?

Na tej progi sem prevozil le malo krogov, saj tam z izjemo MotoGP ne nastopa nobena serija. Z izjemo nekaj krogov, ki sem jih v virtualnem svetu tam odpeljal pred leti sem zato lahko progo spoznal le preko spleta. Sicer pa sem opazil, da ponuja virtualni dirkalnik simulacije rFactor (pre)več oprijema, virtualna 'fizika' v tem pogledu ne sledi pravi. Občutek je tako nekoliko drugačen, vseeno pa sem se po vsega enem krogu privadil dirkalnika, njegovega delovanja, podajanja navora...

Kljub temu je bilo zabavno, še posebno zaradi občasnega prekrmarjenja, ki sem ga doživljal. Dirkač, ki je avtomobil preizkusil pred menoj je namreč pregrel gume, zaradi česar je bila 'rit' nekoliko bolj živahna, vse ostalo pa je bilo po pričakovanjih – avtomobil je nekoliko bolj drsel, hkrati pa je imel manj oprijema, kot če bi imel nameščene gladke pnevmatike in tako naprej. Nekaj težav so mi povzročale le zavore, saj nisem imel pravega občutka na stopalki, zaradi česar sem večkrat zablokiral kolesa, še posebej drugi dan.

Pod črto menim, da je bila primerjava dobra in da bi lahko po približno 15 krogih že lahko dosegal primerljive čase s pravimi dirkači. Ko se enkrat privadiš vetra, gravitacijskih sil in drugega stvari postanejo precej podobne kot pri simulaciji.

Sicer pa se mi je v petek pripetila zanimiva situacija. Dirkalnik naj bi namreč preizkusila dva dirkača; sam naj bi ga preizkusil zgolj v petek. Ko je vanj sedel prvi dirkač, je imel na voljo 45 odstotkov baterije, zaradi agresivne vožnje in vrtenja pa sem imel tako jaz na voljo le še 17 odstotkov kapacitete baterije.

Tik po vstopu v tretji krog je zato stopalka zavore postala nekoliko mehkejša, po vožnji skozi prvi ovinek pa sem nato opazil, da avtomobil izgublja moč in ko sem pogledal na zaslon armaturne plošče sem ugotovil, da je baterija povsem prazna. Avtomobil je preklopil v program za varčevanje z baterijo in tako sem lahko odpeljal le še nekaj dodatnih zavojev, preden sem se ustavil sredi proge, ravno na točki z najboljšim razgledom na okolico. Preostali del kroga sem posledično 'odvozil' s pomočjo vlečne službe.

Očitno pa sem se BMW-jevi ekipi zasmilil, saj so se odločili, da mi ponudijo še eno priložnost in tako sem v soboto ob 8:30 zjutraj še enkrat sedel v dirkalnik in odpeljal še dodanih pet krogov. Vse skupaj sem tako odpeljal osem, devet krogov, upam pa, da se bo kakšen posnetek – tudi vožnje z vlečno službo – znašel med vrhunci tega vikenda.

V kolikšni meri se torej računalniška simulacija približa pravemu dirkalniku? Kakšni so občutki?

Razlike med enim in drugim dirkalnikom so seveda velike. Osnovne stvari, kot so volan in stopalke so resda primerljive, hkrati pa je že sam občutek, ko primeš volan, ki je drugače oblikovan in debelejši od mojega, nekoliko drugačen. Poleg tega je tudi občutek, ko sedeš v kokipt nekoliko klavstrofobičen. Zaradi pomanjkanja prostora je zato potrebnega več dela z zapestji, kot pa z rameni, svoje pa naredijo tudi g-sile in pa veter, ki tri pri 180 kilometrih na uro piha neposredno v obraz.

Osnove pa na drugi strani ostajajo enake. Znanje, ki sem ga o obnašanju avtomobila v ovinku pridobil skozi simulacijo sem zato zlahka prenesel v prakso. Lahko bi celo rekel, da avtomobila ni bilo težko voziti. Občutek za volanom je bil tako v 80-85 odstotkih primerljiv s tistim v virtualnem svetu, razliko pa, kot sem že dejal, delajo gravitacijske sile, veter in ostali dejavniki, ki jih ne moremo posnemati v simulatorjih.

Kakšen pa je bil odziv BMW-jeve ekipe na prikazano?

Vsekakor sem vesel za priložnost, ki so mi jo ponudili. Hkrati sem bil velik del časa obkrožen s snemalno ekipo, zaradi česar se nadejam, da bo pripravljenega veliko video materiala. Je bil pa odkrito navdušen nad mojo vožnjo Correia, ki je dejal, da sem vse linije odpeljal brez napak, hkrati pa sem v nasprotju z drugimi vozniki ves čas držal primerno distanco do varnostnega avtomobila in da sem mu lahko tudi ob njegovem agresivnejšem pospeševanju brez težav sledil.

Člani BMW-jeve ekipe so me na drugi strani precej bolj spraševali o mojih občutkih v avtomobilu, enako pa je bilo tudi s predstavniki medijev, ki jih na dirkališču nikakor ni bilo malo (dogodek je potekal v sklopu šeste letošnje dirke prvenstva, na kateri je zmagal ravno BMW-jev dirkač Jake Dennis), tudi z njihove strani pa sem bil deležen kar nekaj zanimanja. Pri BMW-ju so mi nato omogočili, da sem kvalifikacije in dirko spremljal neposredno iz njihovih garaž. Menim, da sem pridobil kar nekaj povezav, ki bi jih lahko uporabil tudi v prihodnje.

Ali je pričakovati, da se bo sodelovanje z BMW-jem nadaljevalo tudi v prihodnje? Je morda na vidiku celo nastop v pravem dirkalniku?

Če bo prihodnje leto potekala tretja sezona tekmovanja, se bodo pri BMW-ju seveda lahko odločili zame (pogodba se letos izteče) in nikakor ne dvomim v to, da tega ne bi storili. V tem primeru bi bilo potrebno narediti novo pogodbo, glede na to, da sem bil v prvi sezoni tekmovanja prvak, leto pa v skupnem seštevku tretji, bi bil vesel, če bi tekmovanje potekalo še prihodnje leto. Z mojim delom so zadovoljni, v vsakem primeru pa bo moj urnik zaradi dogodkov, ki sledijo v bližnji prihodnosti še vedno precej natrpan.

Seveda pa bi bilo na drugi strani dobro nastopiti tudi v kakšni pravi dirkaški seriji in lepo bi bilo, če bi mi v ekipi omogočili tudi to, vendar pa do ekipe ne gojim takšnih vprašanj. Vseeno pa glede na vse nove povezave upam, da bo sčasoma prišlo tudi do tega. Nenazadnje bi lahko dobil tudi vlogo testnega voznika v simulatorju, namenjenemu razvoju pravega dirkalnika. V nasprotnem primeru pa bo potrebno še nekoliko počakati in več garati na simulatorju ter čakati na nove priložnosti.

S kom ste bili torej v pogovorih v Valencii?

Kot rečeno sem bil v pogovorih z Brunom Correio, poleg tega pa tudi s komentatorji dirke, novinarji, z BMW-jevim dirkačem Maxom Güntherjem (kateremu sem pred časom pomagal pri navajanju na simulator) in njegovim očetom... Vsekakor pa je dobro spoznati ljudi iz sveta pravega dirkanja.

Kako napreduje študij na Nizozemskem?

Prakso sem zaključil, pred dvema dnevoma (23. aprila) pa sem oddal naslov diplomske naloge, ki pomeni še zadnji korak pred zaključkom fakultete. Pri njenem pisanju mi bo pomagala matična ekipa Team Redline, ki mi tudi omogoča, da treniram in študiram v vsak dan pisarni. Upam, pričakujem da bomo zato sodelovali tudi v prihodnjih letih, saj trenutno dobro napredujem.