Prav neverjetno je, kako lahko določeno pravilo s tira vrže sicer tako opevano trdno formulo 1. Ko se vedno znova najdejo luknje v pravilnikih in ko eni zahtevajo strogo držanje pravil, drugi ukinitev, tretji pa nek »življenjski kompromis«. A dejstvo je, da so v Avstriji vsi padli na nos.
Da je končni rezultat dirke znan štiri ure po prečkanju ciljne črte, ni nič novega. To smo v preteklosti doživeli že neštetokrat, a po navadi sta bila pod vprašajem en ali dva dirkača in tehnična ustreznost njunega dirkalnika. A to pot je bilo veliko huje.
Čez celoten konec tedna je vodstvo dirke v Avstriji obravnavalo več kot 1200 »dogodkov«, večinoma seveda prekrškov zaradi vožnje izven omejitve steze, torej je šel dirkač z vsemi štirimi kolesi preko bele omejitvene črte. Vse lepo in prav, a da se v enem dirkaškem koncu tedna pojavi toliko prekrškov, mora vzrok ležati nekje drugje. Predvsem mora biti sistemski, kajti to ni več zabavno.
Dobro, steza v Avstriji velja za stezo starejše šole, v desetem in devetem ovinku so tudi že v preteklosti dirkači jadrali izven steze, a tako kritično kot letos še ni bilo. Max Verstappen se je pritoževal, da tega ne delajo namerno, da sedijo v velikih in težkih dirkalnikih, iz katerih je skoraj nemogoče videti, kje je bela omejitvena črta. A to ne more biti izgovor, velik in težak dirkalnik gor ali dol.
Drugi spet govorijo, da je kriva steza. Mogoče res, a steza je, kakršna je in to ne more biti opravičilo. Spremeniti stezo je seveda ena od možnosti, drugi spet bi dali ob robnik pesek. Lando Norris je najlepše povedal, ko je izjavil, da je v tistih dveh ovinkih dodal malo manj plina, da ga ni odneslo s steze. Torej, v čem je problem?
Tretji bi spet malo prirejali pravila in dovoljevali izjeme. Če bi jih, bi bili spet tam, kjer je formula 1 bila pod Michaelom Masijem. Iz ovinka v ovinek je veljalo drugačno merilo, od steze do steze je bilo nekaj dovoljeno, nekaj pa ne. Kaos je bil takrat popoln in komaj smo čakali nekoga, kot je Niels Wittich, ki je enostavno določil: »Bela črta je meja. Pika. Na vseh stezah, v vseh ovinkih.« Jasno in enostavno.
Kajti če ima formula 1 pravila, naj ta veljajo. Na primer pri tenisu je tudi jasno: če gre žogica preko črte, je »avt« in točka za nasprotnika. Pa naj bo igrišče peščeno, travnato, na južni ali severni polobli, če piha veter ali če sije vroče sonca.
To, da sedijo danes v ogromnih hibridnih štirikolesnih »pick-upih«, je druga zgodba, dirkači naj se raje vprašajo, kdo je pripeljal formulo 1 do tega okoljsko-hibridno-električnega absurda. A kar imajo na voljo, morajo pač izkoristiti.
Že kar smešna je bila ideja, kaj bi bilo, če bi na koncu vsi dirkači dobili kazen, kajti potem vpliva kazni niti ne bi bilo. Avstrijski kolegi so šli še dalje in cinično predlagali, da bi vsem dirkačem že pred startom podelili 5-sekundo kazen in bi potem s tem bonusom malo bolj sproščeno lahko začeli z dirko. A le malo se jih je smejalo tej šali, posebej potem, ko je bilo jasno, da samo pet sekund ne bi bilo dovolj.
Se bo formula 1 kaj naučila iz vsega tega? Mogoče bo, organizator je že pred časom hotel nasuti pesek v omenjenih dveh ovinkih, a so jih pri FIA zavrnili, da to ni mogoče, ker na tej stezi dirkajo tudi z motocikli.
Zato bomo z zanimanjem spremljali, kako se bodo lotili tega problema in s kakšnimi idejami bodo prišli na plan. Posebej potem, ko bodo dirkalniki še težji. Ja, elektrifikacija bo, pa naj stane kar hoče. Junaki formule 1 pa bodo morali malo manj pritiskati na plin, kar je tudi v skladu z zeleno »zero« agendo. Manj ko daješ plina, manj porabiš, manj onesnažuješ okolje. Te kazni so torej lahko povsem ekološke. Ljubitelji dirk pa se le držimo za glavo.
Preberite še: Že prihodnji mesec bo predstavljena izjemno zanimiva Alfa
BONUS VIDEO: Audijev dragulj ostaja med živimi – in je boljši, kot kadarkoli doslej!
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol