Svetovno prvenstvo v reliju (WRC): Nam najbližja postojanka je pred vrati!

Dirka svetovnega prvenstva v reliju s štartom in ciljem v Zagrebu je za gledalce iz Slovenije še vedno najbližje svetovno prvenstvo v kateri koli avto-moto disciplini, zato vsekakor kaže načrtovati ogled zahtevnih in ozkih hrvaških cest med 19. in 23. aprilom, ko bo tam spet potekalo svetovno prvenstvo. Gre torej za četrto dirko prvenstva in hkrati za prvi pravi asfaltni reli v sezoni, ki bo, glede na dogodke v Monte Carlu, na Švedskem in v Mehiki, spet pošteno premešal vrstni red. Ali pa tudi ne.

Največje presenečenje prvih treh relijev je zagotovo vrstni red. In seveda Seb Ogier. Serijski svetovni prvak že drugo leto štarta kot »napol upokojenec« in bo predvidoma peljal sedem relijev, morda kakšnega več ali manj. In po treh končanih relijih (in svoji sedmi zmagi v Mehiki) je Ogier v vrhu, povsem v vrhu! Zato se tudi ne gre čuditi njegovi zadnji potezi na reliju v Mehiki, ko je na zadnji hitrostni preizkušnji tvegal, zmagal, odnesel še pet bonus točk.

In napovedal svoj nastop na hrvaškem asfaltu. S to zadnjo potezo si je tako zagotovil tudi prvo štartno mesto, ki bi bilo na makadamu seveda slaba popotnica, na asfaltnih cestah, kjer je že po nekaj dirkalnikih na cesti precej peska in blata, pa je prvo štartno mesto seveda prednost. Glede na Ogierjevo formo na asfaltu (in formo Toyote Yaris) se ne bi čudil, ko bi Francoz svojo prednost po Hrvaški le še povečal!

Tänak se (še) ne ujame s Pumo Rally1

Estonec, ki je, presenetljivo, prestopil k M-Sportu in – še bolj presenetljivo – vodil do relija v Mehiki, je odlično začel, potem pa je sledila katastrofa – odpoved turbopolnilnika. Tänak se je sicer privlekel do konca, se hrabro boril za nekaj preostalih točk in nadoknadil kar nekaj od dvanajstminutnega zaostanka. Toda ker je imel tudi nekaj težav z menjalnikom, je po reliju prostodušno povedal, da verjame, da je avto na določeni podlagi hiter, ampak da se zaenkrat s Pumo še ne ujameta.

Inženirje seveda čaka trdo delo, če želijo zadostiti pričakovanjem zahtevnega in nepopustljivega Tänaka, kajti Estonec je že povedal, da nima nobenega interesa zgolj »voziti se« in loviti nekaj točk. Puma je sicer v rokah Loeba že lani v Monte Carlu dokazala, da je hiter avto tudi na asfaltu. Toda tekmeci so od takrat naredili resen korak naprej in zdaj je žogica pri M-Sportovi ekipi, da avto pripravi po Estončevem okusu.

Toyota na pravi poti

Če je Ogier še kako zadovoljen s svojim službenim avtomobilom, pa sta bila malce manj opazna in uspešna kolega v ekipi. Svetovni prvak Kalle Rovanperä je bil s četrtim mestom precej neopazen in v bistvu nikoli ni ogrozil vodilnih v Mehiki, Valižan Elfyn Evans pa je spet pokazal nekaj talenta.

Vseskozi sta se z Neuvillom neusmiljeno borila za drugo mesto, ki ga je na koncu osvojil Belgijec. Evans je na koncu priznal, da je med »bitko« zvil eno od vodil na podvozju, ki ga je skušal poravnati, toda kljub njegovi spretnosti mehanika to ni bilo dovolj. Neuville ga je ugnal na zadnji hitrostni preizkušnji, in to za bore 0,4 sekunde!

Pri Hyundaiu je čas za spremembe

Novi šef ekipe Cyril Abiteboul je povedal, da bo po Mehiki ravno pravšen čas za nekaj organizacijskih sprememb, morda tudi kakšno tehnično nadgradnjo. Nekdanji šef dveh ekip v formuli ena želi organizacijo približati tisti iz formule ena in narediti ekipo, ki bi bolje delovala.

Dirkalnik očitno deluje, kar je dokazal Esapekka Lappi, ko je v Mehiki v petek praktično ves dan vodil in za seboj držal serijskega prvaka. A sobotno jutro je prineslo grenko razočaranje ekipi iz Alzanaua. Lappi je izgubil nadzor nad svojim i20 in tako silovito vzvratno treščil v steber električne napeljave, da ga je podrl. Čeprav je sam pozneje zatrjeval, da je bil to njegov najboljši reli, je to slaba tolažba za vodilne.

Reli v Zagrebu in okolici sicer velja za enega najzahtevnejših in najbolj spektakularnih asfaltnih relijev v karavani. Predvsem seveda zaradi vseskozi spreminjajočih se pogojev za posadke, saj vozijo po širokih in novih cestah, takoj zatem pa po ozkih, ki bi jim težko rekel asfaltne. Pa po starem in razbitem asfaltu, kjer se oprijem spreminja z vsako novo ali drugo zaplato. Tudi konfiguracija izbranih cest je različna – od ravninskih predelov z velikimi hitrostmi pa do zaprtih in zavitih zavojev, kjer se cesta vije tudi skozi vasi, preko prevojev in celo tik ob hišah.

Posadke čaka torej 19 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini dobrih 300 kilometrov, ki so razdeljene na tri dni, pri čemer je največ akcije tradicionalno v petek in soboto, malce manj v nedeljo. In še namig: če želite videti precej akcije in en dirkalnik na več zavojih, pa vam vikend ne ustreza – četrtkov testni termin v Okiću (t. i. shakedown) je za kaj takega idealen! Vsekakor dogodek, ki ga ne gre zamuditi! 

Bo pa za celoten WRC svet in še posebej za Hyundai reli po hrvaški tudi zelo čustven. Na testiranjih pred četrto preizkušnjo sezone, se je namreč smrtno ponesrečil Craig Breen. Irec je s svojim Hyundaiem zletel s ceste, trčil v lesen drog, ki je bil na koncu zanj usoden. Njegov sovoznik jo je odnesel brez poškodb.

Letos tudi vstopnice

Če je organizator kljub izjemnim stroškom uspel prvi dve leti speljati brez vstopnine za gledalce, so se letos odločili, da gledalcem zaračunajo dnevno vstopnico. Ta bo veljala zelo zmernih 10 evrov, štiridnevna vstopnica pa 30 evrov. To so cene, za katere bi lahko mirno rekel, da so skoraj simbolične. Na reliju za avstrijsko DP sem moral namreč odšteti 15 evrov za dva dni zelo lokalne akcije. Je pa tudi res, da vstopnine ne zahtevajo vsi organizatorji.

Preberite še: TRAGIČNA NOVICA: Irski dirkač Craig Breen tragično preminil na testiranju pred relijem WRC na Hrvaškem

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj