V kompaktnem razredu menda ni modela, ki bi imel daljšo zgodovino – upoštevajoč prednika z legendarnim imenom (saj veste – Kadett). Zdaj se Astra dokazuje šestič. In v mnogočem je to zares prelomni model.
Ne le zato, ker je bil to prvi model, ki je nastal povsem pod okriljem novih lastnikov (Stellantis), pač pa tudi zato, ker je jasno, da so novo Astro krojili v mislih na nove in prihajajoče trende v industriji. In tu verjetno ni treba posebej poudarjati, da je elektrifikacija igrala pomembno vlogo, ravno tako kot povezljivost in digitalizacija.
Preberite še: Opel Astra zapeljala v Slovenijo. Ampak... (novo v Sloveniji)
Opel ima seveda v zgodovini tega kompaktnega razreda kaj pokazati – 12 generacij se je zvrstilo doslej, vključujoč tudi prednika, kultnega Kadetta, ki je svojo pot začel davnega 1936. leta in se 1991. prelevil v – Astro. Na trgu boste težko našli bolj prepoznavno Oplovo ime, in tega se pri znamki še kako zavedajo. Zato so, čeravno so seveda tehnične osnove vzeli iz regala koncerna (tretja verzija platforme EMP-2, pogonski stroji …), avtomobil oblikovali v Rüsselsheimu in mu vgradili pravšnjo dozo Oplovega genskega materiala. In ga bodo tam tudi izdelovali.
No, zagotovo je to oblikovno model, ki bo uspešno pisal Oplovo zgodovino. Zaznamuje ga predvsem ponosna maska z jasnim svetlobnim podpisom novih LED žarometov (nič več halogenk). Vizor mu pravijo, in če vas spominja na Manto A, potem ste uganili. Retro slog se nadaljuje tudi pri D stebričku in trikotnem oknu, ki se naslanja na poteze Kadetta D.
Preberite še: Opel Astra zapeljala v Slovenijo. Ampak... (novo v Sloveniji)
Se mi pa zdi, da so oblikovalci v končni podobi s čistimi in jasnimi potezami našli pravo razmerje med sodobnostjo in povezavo z (uspešno) preteklostjo. In s 4,37 metra ohranili model v sredi ponudbe kompaktnih petvratnikov (dimenzijsko tako rekoč identično predhodniku), čeravno prostorsko obeta več. Tudi zadaj, kjer je prostora dovolj, ne pa na pretek.
Hibrid za začetek, dizel za konec
Med ponujeno izbiro ključev na predstavitvi je bila izbira hibrida precej logična. To je namreč prvič, da je Astra elektrificirana, in to od začetka prodaje. Priključna hibridna vezija pa s 180 »konji« (133 kW) predstavlja tudi vrh ponudbe. No, pri Oplu pripravljajo še močnejšo verzijo Z 225 »konji« (165 kW) sistemske moči, v skladu z odločitvijo o električni prihodnosti, ki je oddaljena le še šest let, pa drugo leto sledi še baterijsko-električna Astra.
Ne glede na elektrifikacijo so pri Oplu toliko realni, da se zavedajo trenutnih potreb in zmožnosti trga – zato je Astra zdaj prijazno in pragmatično »multienergetska«. Kaj to pomeni? Hibridi da, ampak izbirate lahko še med dvema bencinskima trivaljnikoma (1,2 L in 110 KM/81 kW ter 130 KM/96 kW) in celo 1,5-litrskim dizlom. Pošteno.
Nazaj k hibridu. Nežno in odločno speljem iz podzemne garaže letališča v Lizboni in se usmerim po razgibani avtocesti proti obalnem Cascaisu. Kombinacija 1,6-litrskega štirivaljnika in e-motorja s 110 »konji«, dokler je baterija z zmogljivostjo 12,4 kilovatne ure dovolj pri življenju, vselej poudarja e-pogon. Ki je dovolj energičen, da omogoča urno smukanje po gneči portugalskega velemesta, tudi za večino zmernih avtocestnih hitrosti.
Ob zmernih potrebah se štirivaljnik nič kaj agresivno vključi v delo z oddaljenim in pridušenim zvokom. V glavnem pa samo pri resnih pospeševanjih. In hibridna Astra se lastniku ob taki vožnji prilizuje z vrhunsko zvočno zatesnitvijo (laminirana stekla) in temeljitim podvozjem. Do 60 kilometrov gre električno (WLTP), potem je veselja konec. Realno seveda še prej. Ko sem parkiral v Cascaisu po 40 kilometrih zmerne, povečini avtocestne vožnje, je računalnik pokazal porabo 13,2 kilovatne ure in 1,3 litra goriva … In za kakšnih 20 kilometrov rezerve v bateriji. Zelo korektno.
Na povsem drugem koncu ponudbe je (skoraj) odpisani dizel, ki ima zagotovo še prihodnost (čeravno se trenutno temu ne zdi tako). Štirivaljnik zmore korektnih 130 »konjev« in je z nežnim, mehkobnim osemstopenjskim menjalnikom (opcija) kar posrečena kombinacija. Za tiste, ki iščejo najboljše razmerje med potovalnim udobjem, zmogljivostmi in stroški. Pa tudi s hribovito regionalko tam nekje nad rtom Cabo da Roca je dizel spodobno opravil. Brez dinamičnih superlativov, toda s tekočo vožnjo (poraba je redko presegla pet litrov). Morda bi si zaželel kak odstotek več neposrednosti pri volanskem mehanizmu, ki že pri nekaj hitrejši vožnji daje vtis umetne obteženosti, malodane sterilnosti.
Po drugi strani se zdi, da je Oplovim inženirjem uspelo kar dobro umeriti podvozje (sicer precej klasične izvedbe z McPhersonovim vpetjem spredaj in poltogo premo zadaj). Čvrstost je čutiti, toda istočasno podvozje še vedno dovolj učinkovito gladi ostre cestne neravnine. Je pa res – za končno presojo bo treba Astro zapeljati še kak dodaten kilometer po slovenskih cestah.
Samosvoja, sodobna, in vendar prijazna notranjost
Ja, s samosvojim pristopom, dobro izbranimi materiali, dodelano ergonomijo in odličnimi sedeži (saj veste, pri Oplu že dolgo prisegajo na certifikat AGR) bodo marsikoga tudi presenetili. Seveda je digitalizacija tudi tukaj v ospredju z inventivnim dvojnim 10-palčnim zaslonom (Pure Panel), ki je s steklenim pasom povezan v skupno celoto (dolgo 85 centimetrov).
Morda digitalizirani merilniki niso prilagodljivi na tak način, kot je to bolj običajno pri konkurenci. Zaman sem iskal pogled klasičnih merilnikov ali vsaj kombinacije. Toda pri Oplu vztrajajo, da so načrtno ostali pri digitaliziranih številkah, sodobnosti v prid. Zato pa si je mogoče prikaz podatkov resnično dobro personalizirati, hkrati pa dodajati nove poglede na osrednji zaslon z logiko ikon na pametnem telefonu. Res zahteva nekaj več vaje, ampak rezultat je učinkovit. In ja – bližnjična, torej lična fizična stikala ostajajo in kar nekaj jih je. Pa sploh ne morem reči, da motijo – prej obratno!
V prvi uri
5 minuta: Zdi se, da so ergonomijo res »pogruntali«. Všeč so mi sedeži, struktura in alcantara na njih.
20. minuta: Hibridni pogon je resnično nevsiljiv in samo še poudarja zvočno zatesnitev.
24. minuta: No, zavore zahtevajo nekaj prilagajanja, predvsem zaradi prehoda med regenerativnim učinkom in fizičnim zaviranjem.
33. minuta: Projicirni zaslon je odličen, navdušuje število uporabnih funkcij in enostavna nastavitev (s stikalom za ogledala).
55. minuta: Dizel in samodejnost sta odlična kombinacija za umirjene voznike z resno kilometrino v mislih.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja