Nikola Tesla bi bil ponosen na novega kralja elektrike in sorojaka

Kot najstnik je več denarja porabil za driftanje in dirke na 402 metra kot pa za sendviče. Od nekdaj je želel biti junak hitrosti. Kar je leta 2006 obljubil, je potem tudi ustvaril. Najprej je svet bliskovito osvojil z jekleno električno krasoto concept one, postati številka ena pri Bugattiju pa so sanje, ki jih lahko uresniči samo genialec. Je Mate Rimac dejansko ne samo hrvaški, ampak tudi evropski Elon Musk?

Nikola Tesla bi bil ponosen na novega kralja elektrike in sorojaka (foto: Rimac) Rimac
16. 11. 2021

Zadnje čase nas z vseh strani bombardirajo z napornimi temami, zato prija vsake toliko časa slišati kakšno pozitivnejšo zgodbo. Prav takšna prihaja iz sosednje Hrvaške in nas je tako navdušila, da lahko Mateju Rimcu rečemo le »bravo, maestro«. Na najpomembnejši del avtomobilističnega zemljevida je začrtal Sveto Nedeljo z zagrebškega obrobja, le osem kilometrov od slovenske meje, kjer je sedaj središče svetovne visokotehnološke industrijske proizvodnje najmočnejših in hkrati tudi najučinkovitejših baterij.

A njegov doprinos sega še dlje. Avtomobilistični genialec namreč pravi, da brez Bosancev ne bi mogel biti najboljši. Potem ko so se za njegove umotvore prerivali pri Jaguarju, Koenigseggu, Porscheju, Hyundaiju, pa tudi pri Pininfarini, je zadnjo ponudbo navrgel legendarni, najhitrejši, najbolj vzvišeni – Bugatti. In ga je dobil. Saj si ga je zaslužil.

Vendarle je to tisti fant, ki je v svojem prvem intervjuju leta 2006 povedal, da sanja o izdelavi najhitrejšega električnega avtomobila na svetu. V redakcijo hrvaške revije Auto klub je tistega leta stopil z danes že legendarno rokavico in vljudno vprašal, ali jo bodo objavili. Takrat je bil Mate Rimac še najstnik, s prvimi, bolj jasno izraženimi dlačicami pod nosom, 'za roko' pa ga je pripeljal prof. dr. Stjepan Orešković. Vse, kar se je zgodilo po tem, je znano. Njegova obljuba je postala resničnost.

Da je bila obljuba več kot le najstniške sanje, je dokazal že s številnimi nagradami za patente, pa tudi s tem, ko je v garaži svojih staršev kot otrok popolnoma razstavil BMW-ja E30 323i letnik 1986 – z namenom, da mu podari električni pogon. Ne čudi, da je v mladih letih žepnino skoraj v celoti pognal za svoj BMW, vse v želji, da bi bil najboljši na drag dirkah in v driftu.

Preberite še: Uradno: Rimac po novem na dveh 'stolčkih'

Toliko časa se Mate že navdušuje nad alternativnimi tehnologijami, da mu bodo kmalu pomenile vse na svetu. Od nekdaj iskreno verjame v elektriko in že zelo zgodaj se je zavedal njenih prednosti. Nevera je sedaj novo ime za projekt concept two, obenem pa ime, ki oznanja najhitrejši električni avtomobil na svetu. Izdelali jih bodo 150 in prodajali po izklicni ceni dva milijona evrov. Matejeve sanje so se tako pretvorile v realnost, ta realnost pa je tako oprijemljiva, da je Mate Rimac zdaj ne le na čelu najhitrejšega električnega, ampak tudi najhitrejšega bencinskega cestnega avtomobila.

Neka čudovita povezanost je očitno med elektriko in hrvaškimi znanstveniki. Povezani so že več kot stoletje, dejstvo pa je, da svet, kot ga poznamo, ne bi bil to, kar je, brez genialcev, kot sta Nikola Tesla in Mate Rimac. Skokovito rast inovatorja, ki se je leta 1988 rodil v bosanskem Livnu, so generirali zaupanje in vložki največjih – od Porscheja in Hyundaija –, medtem ko je kupčija z Bugattijem in selitev sedeža v Sveto Nedeljo vsekakor njegov trenutni karierni vrhunec. Zdaj je zanj meja le še nebo.

Nadvse sijajni, 112 let dolgi zgodbi avtomobilske znamke Bugatti bi prav hrvaški čudodelec lahko dal čisto nov zagon. Doslej so poleg ustanovitelja, italijanskega Francoza Ettoreja Bugattija, k čarobnosti kultne znamke prispevali številni titani avtomobilizma, med njimi tudi Romano Artioli, Tazio Nuvolari, Michael Schumacher, Volkswagen in Hispano-Suiza.

Romanu Artiolu je leta 1987 uspelo oživeti legendarno francosko znamko tako, da je pred natanko tremi desetletji, leta 1991, famoznega bugattija EB 110 izpopolnil v najhitrejši serijski športni avtomobil. Volkswagen je pri Bugattiji prav tako delal čudeže. Več kot 1000 'konj' je v markantnem buggatiju veyronu 16.4, ki do 100 kilometrov na uro skoči v manj kot treh sekundah, ambasador tega jeklenega divjaka pa je bil nihče drug kot Michael Schumacher. Impresiven superšportnik z močjo 1001 'konj', osemlitrskim motorjem V16 in štirimi turbopolnilniki. Kaj pa lahko pričakujemo od znamke pod Rimčevim krilom?

Preberite še: Uradno: Bugatti in Rimac pod eno streho-a ne kot eno podjetje! Kaj prinaša povezovanje?

Bugatti Rimac

Top Gear je v svojih reportažah Mateja Rimca in njegovo električno Nevero ter dejstvo, da pod njegovo okrilje prihaja legendarni Bugatti, označil za čisto senzacijo. Vprašanje pa je tudi, ali bi Rimac danes bil to, kar je, če ne bi bilo prav Top Geara z Richardom Hammondom, Jeremyjem Clarksonom in Jamesom Mayem, divjo trojico, ki je pred štirimi leti dodobra sesula Rimčev konceptni cestni dirkalnik concept one.

Če ste si oddajo ogledali, potem vam je znano, kako je Hammond strmoglavil in zagorel ter kako je s tem Rimac dejansko zadel čisti jackpot. Ne samo da je nenadoma ves svet pisal o njem in njegovi 'športni igrači', ne le da je zavoljo najbolj gledane televizijske oddaje na BBC-ju dobil nepredstavljivo odmevno reklamo, dobil je tudi zajetno količino denarja od zavarovalnice.

Kot je kasneje povedal kar Mate Rimac sam, je bila to finančna injekcija, ki je prišla ob najbolj pravem času. Kdo ve, ali bi Rimac danes predstavljal nevero in uradno začel proizvodnjo in prodajo cestnega električnega dirkača, ki bo izdelan v selektivnih 150 primerkih in bo, glede na posebnosti, na prodaj za mastna dva milijona evrov, če svet ne bi bil nekoč priča tistemu Hammondovemu trku. In da je krog primerno zaključen – prav v oddaji Top Gear, v kateri danes sicer ni več Hammonda, Clarksona in Maya, se je pripetil prvi test tega električnega novinca.

Angleški novinarji so ji ob najboljši oceni 10 dodelili žlahtno 9. Kot najboljše značilnosti nevere so navedli naslednje: neprekosljive zmogljivosti, izjemna tehnologija, izredno čvrsta šasija, impresiven inženiring in visoka kakovost izdelave. Kaj dosti neveri niso zamerili. Opozorili so na manjše podrobnosti, ki bi jih bilo treba popraviti, in dodali, da se je treba nekoliko navaditi na trde zavore.

Rimac Nevera

Najmočnejši serijski avtomobil z najhitrejšimi pospeški doslej (dokazano s testi), največja zmogljivost akumulatorja doslej v serijskem avtomobilu (120 kWh), najhitrejše polnjenje (500 kW) in najmočnejša struktura doslej (70.000 Nm/°).

»Nekateri naši sodržavljani pravijo, da smo komajda sklepali skupaj en avto, ki so ga novinarji testirali, in da se zato proizvodnja 150 primerkov nikoli ne bo zgodila. Moral vas bom razočarati –projekt C2 (zdaj Nevera) je resen projekt, za katerega je bilo izdelanih vseh 16 prototipov,« je v eni od svojih številnih objav zapisal Mate Rimac.

Ustanavljanje podjetja Bugatti Rimac pa ni bila odmevna novica samo na Hrvaškem. Ta premik je stresel celotno svetovno avtomobilsko industrijo. Dejstvo, da se je firmi, ki obstaja komaj 10 let, pridružilo podjetje s tako veličastno, 110 let dolgo tradicijo, je nič manj kot senzacionalno.

Preberite še: Premiera: Rimac Nevera - hitrejši tudi od prihajajoče Tesle Roadster (video)

Zlobni jeziki bodo ob tem seveda hitro dejali, da je Volkswagen Mateju Rimcu podtaknil vroč in nerentabilen krompir po imenu Bugatti, a ne smemo pozabiti, da je takrat Porsche že resno vstopil v lastniško strukturo podjetja Rimac Automobili. Mate Rimac lahko z Bugattijem nedvomno izpelje izjemen posel. Da to zna, je dokazal že prej, dodatna korist te zgodovinske kombinacije pa je nedvomno tudi to, da se bo Nevera lahko potrošnikom distribuirala v okviru Bugattijeve že postavljene in preverjene logistike.

Vse drugo, od razvoja akumulatorjev, elektronskih sistemov do raznoraznih programskih rešitev, je preneseno v roke podjetje Rimac Technology. Mate Rimac je v prvih javnih nastopil po objavi odmevne novice o združitvi z Bugattijem poudaril, da se bo celoten razvoj prihodnjih modelov Bugattija in Rimca potekal na Hrvaškem, da ima njegovo podjetje že več kot 1000 zaposlenih in da si želi zgraditi podjetje, ki bo uspevalo še naslednjih 100 let.

Tekst: Metropolitan (Igor Stažić)