Odbojkar Jan Kozamernik je velik ljubitelj jeklenih konjičkov, predvsem tistih malce bolj športnih. Če mu je avtomobil sprva predstavljal le sredstvo za premagovanje razdalj in lovljenje urnika, dandanes v vožnji resnično uživa.
Slovenska odbojkarska reprezentanca te dni navdušuje s svojimi predstavami, njen član pa je tudi Jan Kozamernik. 27-letnik je bil v otroštvu najprej navdušen nad nogometom, vendar je zaradi najboljšega prijatelja začel kasneje trenirati odbojko. Danes je član italijanskega odbojkarskega kluba Trentnino, poleg športa pa ga navdušujejo tudi avtomobili.
View this post on Instagram
Kaj vam pomeni avtomobil? Gre le za sredstvo, s katerim pridete od točke A do točke B? Ali vam vožnja predstavlja neke vrste užitek, sprostitev?
Sprva, ko sem naredil vozniški izpit, mi je avtomobil predstavljal predvsem prevozno sredstvo, s katerim sem uspel usklajevati svoj izjemno natrpan urnik. Brez avtomobila bi bilo to nemogoče. Z leti pa so mi avtomobili vse bolj prirasli k srcu, zdaj sem precej bolj pozoren, kaj vozim, kako vozim. Ko sem kupil svoj prvi avtomobil, to je bilo pred tremi leti, sem se nanj resnično navezal. Je malce bolj športen, tako v vožnji res uživam.
Preberite še: Kapetan slovenske košarkarske reprezentance gre "na polno" tako na igrišču kot pri avtomobilih
Nam zaupate, kakšni so vaši spomini na vožnje v avtošoli?
Zaradi urnika sem si prizadeval narediti izpit kar najhitreje. Prej sem le poredko vozil avtomobil, v avtošoli pa me je vožnja navdušila, saj sem imel odličnega inštruktorja, ki mi je vožnjo približal. To je bilo konec gimnazije, ko sem stopil na profesionalno odbojkarsko pot, zato sem moral združevati šolo in treninge. Avtomobil mi je bil pri tem v veliko pomoč. Nekaj mesecev po izpitu sem dobil prvi klubski avtomobil.
Kaj vam je v začetku delalo največ preglavic?
Največ težav sem imel s speljevanjem v klanec. Avtomobil ni imel pomoči za speljevanje v klanec, zato si takoj, ko si spustil zavoro, šel v vzvratno. (smeh) Inštruktor me je pogosto vozil na strme klance, da sem imel veliko vaje.
View this post on Instagram
Kateri pa je bil vaš prvi avtomobil? Ste ga podedovali ali kupili kar sami?
Moj prvi avtomobil je bil klubski. V tistem času sem igral za ACH Volley, v klubu pa je vsak igralec dobil Fiata Doblo. Uh, prijatelji so se tako pogosto šalili na moj račun, saj je bil avtomobil res velik, pol kombi. Naslednjo sezono smo kot klubske avtomobile dobili Fiata 500X, v športni izvedbi. No, to je bil pa avtomobil, s katerim si lahko užival.
Kateri avtomobil je trenutno v vaši garaži?
Športniki smo razdvojeni med življenjem v Sloveniji in tujini. Tam ti klub priskrbi klubski avtomobil, a to pomeni, da ob vrnitvi domov ostaneš brez avta. Tako sem si pred tremi leti kupil BMW 4 Gran Coupe v sinje modri barvi.
Kaj vas je prepričalo?
Barva! No, BMW štirico sem si želel, že odkar je bila predstavljena na tržišču. Imel sem občutek, da je pravi avtomobil za mlade, ki združuje tako luksuz kot športni karakter. Odločil sem se za športni paket z odlično opremo z nekaj več kot 200 konji. V Italiji recimo sem vozil precej močnejši motor, Seat Leone v športni izvedbi z 250 konji. Tako sem že tam lahko izživel to željo po moči in hitrosti. Kaj hitro pa sem spoznal, da nima smisla preveč hitro voziti in izkoriščati dane pospeške (smeh).
Kaj pa vaš sanjski avtomobil? Imate morda kakšnega?
Zadnje čase veliko razmišljam o hibridih oz. električnih avtomobilih. Zelo mi je všeč Audi Q8 v hibridni izvedbi, ki je nekaj razredov višje od tega, kar vozim sedaj. No, morda se pa v prihodnosti res znajde v moji garaži.
Kako bi ocenili svoje poznavanje avtomobilov? Bi znali kaj pri avtu popraviti sami?
Z rokami sem dokaj spreten, sploh osnovne stvari znam popraviti in urediti. Sem zelo dosleden pri vzdrževanju čistoče, zahtevnejša avtomehanična dela pa prepustim strokovnjakom.
Kakšna vrsta voznika ste? Vzkipljiva ali bolj mirna sorta? Prehitevate vse po vrsti ali vozite še malce pod omejitvijo?
Ko sem bil mlajši, sem zaradi obnašanja drugih voznikov na cesti pogosto postal razdražen. Sčasoma sem spoznal, da od tega nimam prav nič, živciram le samega sebe. To mi je pomagalo, da sem postal bolj umirjen za volanom. Poleti se veselim izletov z avtomobilom, ko se lahko sprostim. Takrat me vožnja resnično napolni z energijo.
Kaj pa vas na cesti najhitreje spravi s tira?
No, poskušam biti kar se da potrpežljiv. A ko človek pred mano vozi le pol toliko, kolikor kaže omejitev … Poskušam ostati miren, če pa kdo vozi pošteno pod omejitvijo, pa tudi moja mirnost kaj hitro izhlapi.
Za katero vrsto prometnega prekrška bi si najlaže prislužili kazen?
Ne vem, verjetno za precej stvari (smeh). Največkrat recimo parkiram na neprimernih mestih oz. pozabim plačati parkirni listek. Ko se kasneje spomnim, močno upam, da me niso tokrat kaznovali. Nisem pa prav hud prekrškar. Včasih malo pritisnem na plin, a krivdo za to gre pripisati športnemu avtomobilu (smeh).
Trenutno živite na Poljskem, prej ste igrali v Italiji. Kakšni vozniki so Poljaki? Kakšni Italijani?
Kultura vožnje je na Poljskem precej podobna kot v Sloveniji. Všeč mi je, ker imajo na semaforjih zelene puščice za vse, ki zavijajo v desno tudi pri rdeči luči. Poljaki so precej strpni in mirni vozniki, nesreč je malo.
Italijani so povsem druga zgodba. Nekaj časa sem preživel v Milanu in Trentinu, zato lahko trdim, da se vožnja razlikuje glede na posamično regijo.
V Milanu vlada pravi kaos. Nič nenavadnega ni bilo, če sem za razdaljo 3 km potreboval kakšno uro. Navadil sem se tudi boriti za svoj prostor na cestišču. Tam ni smernikov, ljudje vozijo en čez drugega (smeh). Ne predstavljam si, kako je šele na jugu Italije.
V Italiji so mi dvakrat tudi vlomili v avtomobil in to v pičlih dveh mesecih. Moja zaročenka si na Poljskem spet upa na cesto, v Milanu pa jo je bilo vsakič pošteno strah (smeh).
Preberite še: Superb bo zdaj nosil še breme Passata
BONUS VIDEO: Kdo je hitrejši, VW Amarok ali gorsko kolo? Preverite sami
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja