Vse manj vozniških izpitov: zakaj mladim vožnja ni več navdih?

Vozniški izpit je bil dolgo časa statusni simbol svobode in neodvisnosti. Desetletja so bile to sanje številnih mladih: čim prej pridobiti vozniško dovoljenje, z denarjem, prisluženim s počitniškim delom in »donacijami« staršev, stricev, babic in botrov, kupiti rabljen avtomobil in se s prijatelji odpraviti na morje, na izlet. Postati – neodvisen in samostojen, mobilen v vseh pomenih.

Od devetdesetih let prejšnjega stoletja pa se je delež mladih z vozniškim dovoljenjem začel občutno zmanjševati. Od generacij, ko so novopečeni maturantje in študentje komaj čakali, da samostojno sedejo za volan, je zdaj precejšen delež takšnih, ki za opravljanje vozniškega izpita ne kažejo nikakršnega zanimanja in nanje pogosto pritiskajo starši, češ naj se le spopadejo s tem izzivom, z dopovedovanjem, da jim bo vozniški izpit koristil vse življenje in da bodo z njim lažje dobili zaposlitev.

Vpliv novih oblik mobilnosti

Kje so torej vzroki za manjše zanimanje mladih za vozniški izpit? Dostopnost javnih prevozov, za mlade cenovno ugoden sistem integriranega javnega potniškega prevoza in nove oblike mobilnosti so le nekatere od ključnih besed, ki ponazarjajo, zakaj argumenti za vožnjo avtomobila zdajšnjih mladih generacij ne prepričajo. Poleg tega so še druge praktične prednosti vožnje z vlakom ali avtobusom, namesto da bi sami aktivno sedeli za volanom. »V avtobusu lahko klepetam s sošolci« ali »Na vlaku se lahko sprostim, poslušam glasbo in klepetam« sta trditvi, ki jima je težko oporekati.

»Vozniški izpit ni več statusni simbol ob zaključku najstniškega obdobja, temveč želja po opravljanju vozniškega izpita sledi potrebam posameznika. V mestih je mobilnost nasploh enostavnejša, dostopnejši je javni prevoz; z alternativnimi prevoznimi sredstvi, kot je kolo, skiro … je mogoče enostavno priti do končne destinacije, dostop v mesta je možen tudi z vlakom, uporaba lastnega vozila pa je pogojena s parkirnimi prostori doma in na namembni lokaciji in s tem tudi s stroški,« pravi Brane Lotrič, direktor šole vožnje B&B iz Kranja.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije pri nas izven mest živi 56 odstotkov prebivalstva. Za podeželsko mladino – razen tistih, ki so med tednom v dijaških in študentskih domovih in se domov vračajo le za konec tedna – je lastno vozilo še vedno nujno.

Preberite še: Če jih je preveč, ne pomagajo, ampak zavajajo. Kakšno je stanje pri nas?

»Nove oblike mobilnosti imajo učinek na mestne in primestne vožnje. Kot dostopno kolesarjenje ocenjujemo pot, ki jo kolesar prevozi v 10 do 15 minutah. Pri uporabi skirojev so te razdalje krajše, do pet minut vožnje. Za souporabo vozil se odločajo večinoma mlajši, ki pa seveda že imajo vozniški izpit. Ne nazadnje je epidemija dijake in študente »oddaljila« od družbenega in socialnega okolja, nekatera izobraževanja na daljavo in delo od doma so ostala, potrebe po lastnem prevozu so se tako zmanjšale,« dodaja Lotrič.

Za nekatere je izpit stres

Se še spomnite, koliko učnih ur vožnje ste potrebovali za opravljanje izpita? V povprečju od 20 do 30, seveda odvisno od vozniškega talenta in tega, ali ste se učili voziti v prometno bolj zapletenih mestih ali na podeželju. Kakor koli že, pridobitev vozniškega dovoljenja v Sloveniji že vrsto let stane nekaj več kot povprečna mesečna plača, kar je finančna ovira za številne mlade, saj razmeroma pozno pridejo do svoje prve plače.

Poleg tega opravljanje vozniškega izpita terja precej časa. Kandidati morajo najprej opraviti tečaj in izpit prve pomoči, nato sledi tečaj cestnoprometnih predpisov in teoretični del izpita. Vmes morajo opraviti zdravniški pregled za vozniško in šele nato v šoli vožnje začnejo s praktičnim usposabljanjem. Po končanem obveznem programu sledi prijava na izpitno vožnjo.

Za nekatere opravljanje vozniškega izpita zato predstavlja stres, saj celoten proces lahko traja več mesecev in zahteva veliko truda, ki ga številni mladi preprosto niso pripravljeni vložiti. »Pri večini zainteresiranih odločitvi za vozniški izpit ne botruje starost 18 let, ampak potreba. Vpliva stroškov izpita večinoma ni zaznati. Se pa, kot že dolga desetletja, ti stroški sučejo malce nad povprečno slovensko plačo.

»Pouk iz teorije postaja vse bolj zahteven. Zaradi enostavno dostopnih informacij prek spletnih omrežij mora predavatelj ponuditi zelo specifične in zanimive vsebine, ki udeležence pritegnejo, poudarek mora biti na izmenjavi mnenj, vključevanju udeležencev k razpravi in predstavljanju dobrih praks, sicer pozornost udeležencev pobegne. Opažamo tudi nezainteresiranost za avtomobile in tehniko. V časih ekonomskega udobja so na površini mehke veščine, upravljanje avta (kombinacija psihosocialnih in motoričnih veščin) pa je zgolj nujnost,« dodaja Lotrič.

Je mlade sploh treba motivirati?

Že nekaj časa velja, da se lahko mladostnik začne usposabljati za vozniški izpit za osebni avtomobil od 16. leta starosti naprej. Strokovnjaki varne vožnje ugotavljajo, da so mladi, ki lahko po zaključenem usposabljanju avtomobil dve leti vozijo s spremljevalcem in po dveh letih opravijo še praktični del izpita, posledično v prometu veliko bolj varni in izkušeni vozniki v primerjavi s tistimi, ki odvozijo le obveznih 20 do 30 šolskih ur in opravijo vozniški izpit, na cesti pa se samostojno znajdejo pravzaprav z zelo malo praktičnimi izkušnjami.

Morda je nižja starostna meja tudi priložnost za motivacijo za opravljanje vozniškega izpita, pri čemer je koristno, da s svojimi nasveti, izkušnjami in dobrimi zgledi sodelujejo tudi starši. Po drugi strani se zastavlja vprašanje, kako bi lahko naredili, da bi mlade motivirali za vozniški izpit. Pravzaprav je bolj na mestu vprašanje, zakaj naj bi jih sploh motivirali ali celo silili, da postanejo vozniki.

Preberite še: Avto magazin začenja s podkasti! Prva tematika: e-skiroji

Smernice razvoja mobilnosti se namreč gibljejo k uporabi javnega prevoza in alternativnih prevoznih sredstev, deljene uporabe prevoznih sredstev, tudi k pešačenju, kolesarjenju. Mlajše generacije, zlasti v mestih, temu trendu očitno že sledijo. Najboljša motivacija za vozniški izpit je torej posameznikova lastna potreba.

Dodatno usposabljanje voznikov začetnikov

Vozniki začetniki morajo opraviti program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov. Udeležijo se ga lahko po najmanj šestih mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja. Program vključuje vadbo varne vožnje ter skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa.

Zakon o voznikih določa kot vsebino obveznega programa dodatnega usposabljanja voznika začetnika dva omenjena programska sklopa. Torej vadba varne vožnje ter udeležba na skupinski delavnici o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa. Oba sklopa je treba opraviti do poteka veljavnosti vozniškega dovoljenja voznika začetnika.

Programa dodatnega usposabljanja se morajo vozniki začetniki udeležiti po najmanj šestih mesecih od izdaje vozniškega dovoljenja. Čas šestih mesecev je potreben, da kot vozniki začetniki spoznajo lastno vožnjo, svoje sposobnosti in druge značilnosti vožnje ter se seznanijo s posledicami in z najpogostejšimi razlogi različnih tveganj in nevarnosti na cesti.

Prepoznavanje svojih osebnostnih značilnosti pri vožnji, svojih sposobnosti, svojega zaznavanja in predvidevanja nevarnosti in tveganj pri vožnji je predpogoj za smiselnost udeležbe v programu voznika začetnika.

To pomeni, da se vozniki začetniki programa naj ne udeležijo prezgodaj, torej dokler niso samostojno prevozili nekaj tisoč kilometrov, vendar z udeležbo na programu tudi ne kaže odlašati. Udeležba je nujna za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Uspešnost malo nad polovico

Agencija Republike Slovenije za varnost prometa, ki je odgovorna za izvajanje vozniških izpitov, vodi tudi statistiko uspešnosti, iz katere izhaja, da v prvem poskusu izpit za osebni avtomobil (kategorija B) opravi dobra polovica kandidatov.

• Leto 2019

  • Teoretični del: 43.978 kandidatov; 44,7-odstotna uspešnost
  • Praktični del: 38.145 kandidatov; 51,6-odstotna uspešnost

• Leto 2020

  • Teoretični del: 33.470 kandidatov; 52,3-odstotna uspešnost
  • Praktični del: 28.006 kandidatov; 52,7-odstotna uspešnost

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel