Alfa Romeo Alfa 147 2.0

Agresivno oblikovan nos avtomobila, na katerem ni klasičnega odbijača, daje dirkaški občutek, večina voznikov na avtocesti pa se, ko ga zagleda v vzvratnem ogledalu, instinktivno umakne z levega pasu. Zadek je bolj zaobljene narave, a vseeno skladen s prednjim delom.

Dvigajoča se bočna linija občutek športnosti le še poveča, svoje pa doda tudi dobro skrit drugi par bočnih vrat s kljukami v strešnih stebričkih, ki avtomobil vizualno naredi še bolj športen. Črna barva vse skupaj le še poudari, piko na i pa dodajo nenavadno oblikovana sedemnajstpalčna lahka platišča, ki so obuta v gume dimenzij 215/45 R 17 - za družinski avto že zelo športna obutev. Dokaz več, da želi ta Alfa izstopati iz povprečja prav s svojo športnostjo.

Tudi v notranjosti se Alfa 147 izkaže. Izstopajo sedeži prijetne bež barve, ki so sicer nameščeni malenkost previsoko, a se voznik tega hitro navadi. Telesu zagotavljajo dobro oporo, tako na daljših poteh kot v ovinkih, razumeti pa je pač treba, da ne gre za dirkaške školjke. Armaturna plošča je, kot smo vajeni že iz drugih Alf 147, nekaj posebnega, ravno tako okrogle škrge gretja in zračenja, pa aluminijaste obrobe inštrumentov, škrg in prestavne ročice, ki ima tudi aluminijast vstavek na svojem vrhu - v imenu športnosti. Trikraki volan je ravno prav velik in debel za dober oprijem, na njem pa se bohotijo tudi gumbi za upravljanje radia, telefona . .

Ti sodijo k sistemu Connect, katerega najvidnejši del je velik barvni zaslon na sredinski konzoli, okoli katerega je še nekaj gumbov. V sebi združuje funkcije radia, navigacijske naprave (ki v Sloveniji ne deluje), telefona in potovalnega računalnika. Je dovolj pregleden, ponoči ga lahko ugasnete, vse skupaj pa se da upravljati tudi z glasovnimi ukazi.

Zadaj je prostora manj kot spredaj, a še vedno dovolj za potovanja, tudi štirih odraslih. Prtljažnik je malce manjši od povprečja v tem razredu, odpirati pa se ga da le s ključem (tudi z daljinskim upravljalnikom) ali z ročico v kabini. Po eni strani dobro (ker vanj v koloni pred semaforjem ne morejo nepoklicani), po drugi nadležno.

Bistvo te Alfe 147 se seveda ne skriva v prtljažniku, temveč na nasprotni strani avta, torej pod motornim pokrovom. Šestnajstventilski bencinski štirivaljnik s po dvema svečkama na valj (od tod seveda oznaka Twin Spark) zmore 150 konjev, kar ni ravno višek v njegovem razredu - konkurenca zmore več, in tudi tej Alfi bi dodatnih 20 ali 50 konjev prišlo prav. Ne zato ker bi bila podhranjena, temveč zato ker je zvok motorja tako športen, da voznika kar kliče k priganjanju, podvozje in zavore pa vso to moč brez težav krotijo.

Še več, ta Alfa 147 ima tudi sistem za ohranjanje stabilnosti vozila (ki mu pri Alfi rečejo VDC), ki se ga ne da izklopiti. Če ste športno razpoloženi, cesta pa je ovinkasta, lahko sicer izključite sistem proti zdrsavanju pogonskih koles, VDC-ja pa ne. In potem se ta vmešava na vsakem drugem ovinku in kvari razpoloženje. Med ovinki se slabo znajde tudi ABS, ki se velikokrat odzove prezgodaj in včasih vzbuja občutke, da je pod kolesi vsaj makadam, če ne že kar sneg.

Povsem druge vrste sta volan in podvozje. Prvi je izredno neposreden, nudi obilje povratnih informacij izpod koles in bi nasploh zlahka sodil tudi v dirkalnik. Vzmetenje je naravnano na športnost, kar pomeni malo nagibanja v ovinkih in zvesto sledenje voznikovim ukazom.

Ta Alfa 147 je lahko dolgo nevtralna, nos in zadek drsita po voznikovi želji in zlahka nadzirljivo - dokler se seveda ne vmeša nadležni VDC. In če gre vse skupaj čez mejo, so tu še zavore, ki so sposobne prenesti velike obremenitve, ne da bi se to poznalo pri njihovi učinkovitosti.

Če ste bolj umirjene volje, tudi nič hudega - motor je dovolj prožen, da se da lenariti z menjalnikom, le na avtocesti bo hrupa kar precej. Menjalnik je namreč izračunan športno kratko, kar pomeni, da se bo motor vrtel v dokaj visoke vrtljaje, temu primeren pa je tudi hrup - in nenazadnje poraba goriva, ki le redko pade po 11 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Varčevalna šesta prestava bi tu prišla še kako prav.

Alfa 147 z dvolitrskim motorjem je torej zelo športno naravnana, na srečo pa lahko še vedno služi tudi kot povsem dovolj udoben družinski avto. Če bi se le dalo izklopiti VDC . .

Dušan Lukič

Foto: Aleš Pavletič