Hyundai Matrix 1.5 CRDi VGT GLS Top-K

Če odštejete ime, v tem avtomobilu ni nič galaktičnega, kar z drugimi besedami pomeni, da je namenjen širokemu krogu voznikov. Avtomobil, ki ga je zrisal Pininfarina in ki ga poznamo že štiri leta, hitro prepriča: z videzom, dostopom v notranjost, lahkotnostjo vodenja in z uporabno notranjostjo.

Tudi Matrix je, kot pretežno vsi Hyundaii, nekje v nekem vmesnem razredu; pomeni, da se kot mali limuzinski kombi postavlja ob bok (večjemu) Scénicu in (manjši) Merivi ter vsem, ki spremljajo enega in drugega. Od Scénica je manjši, kar se pozna predvsem v prtljažniku: v njegovih litrih in v prilagodljivosti, vključno s tem, da je v drugi vrsti klop in ne posamični sedeži.

Tudi najbolj zagrizene je postavitev merilnikov na sredino armaturne plošče že prepričala, še posebej ker so v Matrixu merilniki obrnjeni rahlo proti vozniku. V sklopu merilnikov pri tem avtomobilu moti le potovalni računalnik, ki je s podatki skop in ki ga je treba upravljati z odročnim gumbom prav pod samimi merilniki. Sicer pa v notranjosti ni večjih zamer, še posebej pa navdušijo številna odlagalna mesta in predali, ki lajšajo druženje z avtomobilom. Zelo dober je tudi paket opreme, kjer praktično ne manjka nič, kar v takšnem avtomobilu pričakujete, le že pregovorna korejska oziroma kar daljnevzhodna navada, da je avtomatika namenjena le spustu voznikove šipe (električno gnane, seveda).

Čeprav je takšen motor, kot je bil v testnem Matrixu, v ponudbi najšibkejši po moči (a po navoru najmočnejši! ), se je vredno ozreti za njim. Res je: deluje na (turbo)dizelskem principu in je tudi zato precej glasen, prepoznavno dizelski, še posebej v nižjih motornih vrtljajih ali ko je hladen. Tudi notranjost je med vožnjo precej glasna, a še zdaleč ne toliko, da bi to (zelo) motilo. Ima pa motor druge prednosti: dober navor ga naredi poskočnega in zato uporabnega v mestu ter izven mesta, kar je še ena lastnost, ki je visoko na seznamu zahtev za lahkotno vožnjo. K živahnosti prispeva tudi dokaj kratko izračunan menjalnik, zaradi katerega se motor tudi v zadnji, 5. prestavi zavrti do 4400 vrtljajev v minuti, kjer je tudi največja hitrost takšnega Matrixa.

Pri pogonski mehaniki pride na dan stara Hyundaieva lastnost, in sicer nekoliko premalo komunikativen menjalnik, kljub temu pa uspe ta Matrix prepričati s še eno lastnostjo: s porabo goriva. Tudi če ste s plinom zelo neusmiljeni, bo poraba težko presegla 9 litrov na 100 kilometrov, zlahka pa se bo spustila pod 7, če boste vsaj malo prizanesljivi. Pri tem morate vedeti le, da ima ta turbodizel razmeroma majhno moč, kar pomeni, da kakšnih presunljivih hitrostnih ali časovnih rekordov še posebej na avtomobilski cesti ne boste dosegli.

Ostaja pa zelo dober splošen vtis, ki sicer ne z matrico ne z matriko nima nič skupnega, lahko pa je zelo dober služabnik v družini. Kar tudi hoče biti.

Dušan Lukič

Foto: Aleš Pavletič