Test: BMW M340d Xdrive Touring - Trojka sladkih želja

Ampak sestavine so, vsaj če gledam iz svojega zornega kota, tako rekoč sestavine mojega idealnega avtomobila: izjemen, močan in hkrati kulutiviran dizelski šestvaljnik - itak zaradi vsesplošne gonje proti temu konceptu redka 'ptica'. Potem je tu stalni štirikolesni pogon, ki je v tej kombinaciji nujen že zaradi izjemnega vala navora, hkrati pa zaradi koncepta ne omejuje pregovorne vodljivosti in okretnosti, značilne za zadnji pogon.

In seveda - dovolj kompaktna karoserija (no, v sedmi generaciji že oznaka kompaktna zaradi dobrih 4,7 metra ni ravno prava oznaka), ki ji kombijevski zadek doda ravno toliko praktičnost in dodatnih prtljažnih litrov, kolikor ji ga pogon in vzdolžno nameščen motor vzame.

Homogen potovalnik z dinamično osebnostjo

Seveda, seveda ... če ni celota homogeno sestavljena, ni od teoretičnega sanjskega avta nič. Ampak v tem primeru seveda ni bojazni. Šestvaljnik se odlično poda kombijevski karoseriji, ki je posajena na čvrsto podvozje (z na srečo nastavljivimi blažilci) in štirikolesni pogon je predvsem nevsiljiv, tale trojka vseskozi daje vtis zadnjega pogona in v delo se vključuje progresivno, ob bolj dinamični vožnji in z dovolj vozniške ihte pa dovoljuje nekaj samovolje zadku, preden prednja kolesa dobijo dovolj navora in izravnajo razporeditev navora.

Samodejni menjalnik spada zraven, seveda in kot v vsakem modelu deluje presenetljivo hitro, po potrebi in glede na program celo precej odločno, vsaj za model s pretvornikom navora. Po drugi strani pa spet dovolj udobno, če to voznik želi.

Šestvaljnik, ki izumira (na žalost)

Šestvaljnik lahko razvaja z globokim in oddaljenim melodičnim baritonom (če bom dodal še žametnim, to verjetno ne bo več politično korektno) ob dolgih potovanjih, ko požira kilometre kot za stavo, medtem pa vozniku usta v nasmeh zvabi tudi podatek o porabi, ki je ob taki zmerni, niti ne pretirano nežni vožnji, lahko tudi dobrih pet litrov (sicer pa nekje šest in pol).

Po drugi strani pa je dobro vedeti, da je zaloge moči in predvsem navora toliko, da je mogoče v trenutku, in to še preden je merilnik vrtljajev v bližini oznake 2000, varno prehiteti tovornjak ali utrujenega zaspaneta. In hkrati izkoristiti navorski udarec na prazni in zapeljivo zaviti regionalki, kjer pride do izraza tudi dovolj neposreden in komunikativen volanski mehanizem.

Lahkotnosti z vso to mehaniko pač ni več

Je pa res, da je, ne glede na M podvozje in čvrstost, ki pomaga odzivnosti prednje osi, ob obremenjenem podvozju še vedno čutiti, da je ta trojka tudi med najtežjimi trojkami v paleti, saj se res intenzivno nasloni na zunanje robove pnevmatik, pri hitrih menjavah smeri pa je čutiti nekaj gibanja karoserije. No ja, nič zares motečega in v osmih desetinah je to čisto akademskega značaja. In ja, testni primerek, ki je bil opremljen s kupom tehničnih sladkorčkov, je bil verjetno že preko dveh ton! In s to maso ima podvozje kar nekaj dela ...

Da, ne glede na precej zasoljeno ceno, je to vseeno avtomobil, ki bi bil zelo blizu mojemu sanjskemu modelu, če bi ga že iskal v enem avtomobilu.

Preberite še: Volvo je končal z njimi ...

BONUS VIDEO: Presenečenja avtomobilske kulture, družbe in dogodkov v Sloveniji, predvsem pa - čemu se je treba izogniti?