TEST: Hyundai i10 1.0 T-GDI N-Line – Športnost v majhni dozi

To še zlasti velja, če so po vzoru večjjih sorodnikov obilno založeni z opremo, s takšno, ki izboljšuje vozne lastnosti in tudi dodatke, ki so namennjeni izključno lepotičenju zunanjosti in notranjosti. In v skupino takšnih avtomobilov spada tudi Hyundai i10 N Line, ki z dodatnimi elementi skuša ustvariti videz malega športnika.

Preberite še:

Test: Geely Coolray 1,5 TD GF - Žarek upanja?

Prostorsko skromen, radodaren z opremo

Najmanjši Hyundaijev model je razmeroma prostorsko skromen in drugače pri zunanji dolžini 3,68 metra niti ne more biti.  Sladkosti življenja prinaša  dodelana zunajost s spremenjenima odbijačema, ostrejšimi dnevnimi svetili, obiljem dodatkov v rdeči barvi in kromirana dvojna zaključka izpušne cevi. In, športno nabriti i10 N Line je obut v 16-palčna platišča, kar ni ne sramežljivo, niti bahavo.

Zadnje prenove je bil i10 deležen pred letom dni. V notranjosti se N-Line ni veliko spremenil, voznikove oči so zdaj soočene z digitalnimi instrumenti, funkcionalnost pa je obogatena z nekaj novimi pripomočki za vožnjo. No, priznam, da so zračne odprtine rdeče barve, elegantna prestavnoa ročica in reliefni vzorci na armaturni plošči in vratnih ploščah, prijetni na oko, vendar je plastika na večini mest zelo trda.

Tudi višji sedijo dobro

Ampak, v tolažbo je celoten nabor asistenčnih sistemov, induktivo polnjenje pametnega telefona, navigacija s storitvami za vreme, promet in zanimivosti in še kaj bi se našlo. Kljub majhnosti potniške kabine je sedenje spredaj  presenetljivo dobro, voznik lahko svojo desno roko položi  na sredinsko naslonjalo, a še raje se bo držal v usnje oblečenega volana. Tisti, ki jih je narava obdarila z nekaj več centimetri višine (recimo okoli 190) seveda ne sedijo popolno, stiska z vzdolžnimi centimetri na zadnji klopi pa ni kritična.  Poleg tega se i10 lahko pohvali z 252 litri osnovnega prtljažnega prostora oziroma s 1.050 litri s prevrnjeno zadnjo klopjo in ti dve številki sta večji kot pri večini tekmecev.

Več lišpa kot vozne dinamike

Glede vozne dinamike i10 N Line ne dohaja športne oblikovne nališpanosti. Niti pri Hyundaiju niso imeli namena nareditii čistokrvnega športnika. Kajti 1,0-litrski bencinski trivaljnik s podporo prisilnega vpihovanja zraka se bo marsikomu zdel nekoliko anemmičen in zaman sem se trudil, da bi iz njegovih74 kilovatov (100 KM) pričaral hudička z žarečimi očmi. Vendar moram priznati, da je vožnja prijetna zaradi udobnega vzmetenja in smernega obnašanja. No, nenazadnje moram omeniti, da sem rahlo razočaran nad motornim zvokom, ki je bolj kot športnemu basiranju podoben hripavemu hropenju.

Ne počuti se majhnega

Toda krmiljenje je zelo dobro, z  veliko povratnimi informacijami. Avtomobill ni bil nastavljen tako, da bi bil bolj oster ali športen. Nič nenavadnega ni, da ob hitrem siljenju v ovinek sproži obrambni mehanizem in prisili voznika k udobni in popolnoma nevtralni vožnji.  Mešanica okretnosti (obračalni krog: 9,8 metra) in odraslega obnašanja v vožnji sta vsekakor pozitivni točki.

Torej, i10 N Line ni zavidljivo vozno dinamičen, a je kljub temu eden boljšihh avtomobilov razredu. Premore veliko opreme in je majhen avtomobil, ki se med vožnjo res ne počuti več  majhnega. A vendar, vse to za razmeroma zasoljeno ceno.

Zanimivosti

200.000 evrov kazni zaradi (navidez nedolžnega) prekrška? Da! In to v Evropi!