Dirkalnike razreda WRC bodo zamenjali dirkalniki razreda Rally1, ki bodo opremljeni s hibridnimi pogonskimi sklopi. Ekipe zadovoljne s kompromisi, začetki testiranj prestavljeni, dirkači z mešanimi pogledi.
Elektrifikacija v avtomobilskem športu že nekaj časa ni več nekaj revolucionarnega, niti ne tabu. Tako imenovani sistem KERS za rekuperacijo kinetične energije je v formulo 1 vstopil že leta 2009, od tedaj je bilo uvedenih tudi nekaj izključno električnih kategorij avtomobilskega športa, kot so Extreme-E, formula E in nenazadnje tudi prvenstvo električnih turnih avtomobilov e-TCR. Vse doslej pa na najvišji ravni še ni bilo dirkalnikov s (priključno) hibridnim pogonskim sklopom.
To se bo spremenilo že kmalu. Kot smo nedavno poročali v napovedniku relija za svetovno prvenstvo na Hrvaškem, ki bo potekal ta vikend v okolici Zagreba, bodo namreč že s prihodnjim letom v veljavo stopil nov pravilnik o dirkalnikih najvišjega razreda, ki med drugim predvideval tudi uvedbo elektrificiranih pogonskih sklopov. S tem bo FIA uresničila svojo obljubo iz leta 2019, z novimi pravili pa se strinjajo tudi vse tovarniške ekipe, ki že sedaj nastopajo v reliju: Hyundai, M-Sport (poltovarniška ekipa Forda) in pa Toyota.
Omenjena trojica je po dolgih pogajanjih, kjer so dosegli, da FIA delno sofinancira razvoj hibridnega sklopa, tudi uradno že potrdila sodelovanje v prihodnji (prelomni) sezoni prvenstva oziroma v novem najmočnejšem razredu Rally1 (in nato vsaj do leta 2024, s čimer so še povečali možnost za uspeh omenjenega razreda), pri čemer so pri Hyundaiju potrdili, da bodo nastopili z dirkalnikom, zasnovanim na nedavno predstavljenem i20 N. Toyota in Ford na drugi strani o tej temi na glas še nista spregovorila, pričakovati pa je, da bodo njihovi dirkači barve moštev zastopali v Yarisu in pa Fordovi Fiesti (ali Pumi).
Pri Fordu so sicer pred dnevi že pričeli z nabiranjem prvih testnih kilometrov, ki jih je na asfaltu in v gozdu naredil dirkač Matthew Wilson, ob tem pa dejal, da je dirkalnik »zelo impresiven«. Njegov oče in hkrati lastnik podjetja M-Sport, Malcolm Wilson je ob tem dejal, da so testiranja še na začetku, da so opravili komaj nekaj kilometrov, vseeno pa dobro napredujejo z razvojem. Kljub temu je mogoče pričakovati še nekaj zavor pri razvoju, saj so pred kratkim pri dobavitelju hibridnega sklopa, podjetju Compact Dynamics iz Nemčije, že prosili ekipe, da jim vrnejo vse sklope, saj so ugotovili napako na eni ob baterij. Tudi sicer so ekipe dobile sklope z nekajtedensko zamudo. Compact Dynamics in avstrijski Kreisel (baterijski del) sta sistem razvila po zahtevah FIA, eden od pogojev je bil, da lahko velja največ 100.000 evrov!
Kot so že pred časom razkrili pri mednarodni avtomobilističlni zvezi (FIA) bo nove dirkalnike poganjala kombinacija bencinskega prisilno polnjenega motorja s 1,6 litra prostornine (t.i. GRE) in pa hibridnega pogonskega sklopa. Slednji naj bi bil postavljen na oziroma tik ob zadnjo os, sestavljen pa bo iz 3,9-kilovatnega baterijskega sklopa, inverterja in pa elektromotorja z močjo 100 kilovatov.
Kdaj in kako bodo novi dirkalniki oziroma dirkači uporabljali električni pogonski sklop pri Zvezi še niso pojasnili. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi se novi sklop uporabljal v mestih, Yves Matton, direktor tekmovanja pa je na drugi strani namignil, da bi v ta namen lahko uvedli tudi posamezne odseke, kjer bi si lahko posadke pomagale z izjemnim navorom e-motorja, seveda pa bo treba najti dobro strategijo kdaj in kako, saj je zaloga energije precej skromna.
Varnost eden ključnih elemetov
Nad novostjo ali bolj rečeno nad nejasnostjo o tem, kdaj, kako in kje bo mogoče uporabljati električni sklop pa vendarle niso vsi najbolj navdušeni. Med glasnejšimi nasprotniki novosti je Hyundaijev dirkač Thierry Neuville, ki je pred časom izrazil dvom o tem, da bi dodatno moč lahko uporabil na nekaterih hitrstnih preizkušnjah (konkretno na Finskem), saj proga tega enostavno ne omogoča.
M-Sportov dirkač Teemu Suninen je na drugi strani dejal, da bi mu na Finskem dodatna moč prišla še kako prav, zadržke pa vidi pri drugih relijih, kot sta tista po Turčiju in Sardiniji. Ob tem dodaja, da hibridizacija pripomore k zmanjšanju stroškov za razvoj novih dirkalnikov, kar bi dolgoročno lahko privabilo nove proizvajalce, s tem pa bi reli postal še bolj zanimiv.
Uvedba priključno-hibridnih pogonskih sklopov (mimogrede, hibridizacija naj bi doletela tudi ostale tekmovalne razrede, najprej razred Rally2, kjer bodo dirkalniki deležni blagih hibridov, predvidoma leta 2023) pa ni edina sprememba, ki bo doletela nove dirkalnike. Ti bodo namreč v želji organizatorjev po večji varnosti deležni tudi enotne varnostne kletke, ki so jo razvili pri Zvezi FIA (izdeloval jo bio sicer vsak proizvajalec sam).
Tudi sicer bodo novi dirkalniki v želji po zniževanju stroškov (ciljna cena dirkalnika naj bi znašala 500.000 evrov) bolj poenostavljeni od aktualnih bolidov razreda WRC, cena pa naj bi ostala na isti ravni - navkljub vgradnji hibridnega sklopa. Podvozje bo tako manj zmogljivo (krajši hodi blažilcev in vzmeti) in manj trpežno, menjalniki bodo pet stopenjski, odpade sredinski diferencial, aerodinamika bo poenostavljena, zavore ne bodo več tekočinsko hlajene, ...